Zakaj je Roglič "kralj ljudskih src", Pogačar pa ne? Zakaj jočemo skupaj z našim Matejem? Zakaj se smejemo in norimo ob zmagah, ki iz nas izvabijo čustva, ki so sicer lastna življenjskim dogodkom, ki s športom nimajo jasne povezave, ali pač?

Kranj so nekoč hoteli proglasiti uradno za mesto športa. Vse politične oblasti po osamosvojitvi pa so kranjski šport sistematično puščale ob strani: od Grosa do Bogataja, Trilarja...Veliko upanje po tej plati je bil Matjaž Rakovec, ki je razsvetlil kranjski športni park, športa pa ni zmogel, znal pognati. Nasprotno: verjel je skupaj s podžupanom Černetom napačnim športnim zgubam kot je bil - na primer - Beno Fekonja. Ko so rojevali "mrtvo dete" v podobi športne znamke Triglav, niso dojeli nečesa drugega: kranjski šport je bleda senca tistega kar je nekoč bil. Zdaj odhaja - na primer - Jan Polanc, za Mohoričem drugi uveljavljeni as v športu kjer je Slovenija velesila. Kranj je bil kolesarska velesila Jugoslavije, Slovenije....ob razcvetu kolesarstva pa je največja sreča, da so rešili klub. Ki ni več Sava ampak Kranj. Lepo, a poučno: ko je Sava pristala v propadlem gorenjskem trojčku velikih /Bohorič, Kavčič, Piskernik-Kordež/, je klub še preživel, posledice se oga spravile ob ime in na beraško palico. Kolesarstvo pa navzgor!? Takole so se pred leti slikali za pozabo tisti, ki naj bi Triglav uveljavili kot slovensko in širšo blagovno športno znamko. Jasno je, da je za županom tisti, ki so ga potem dobesedno spodili katastrofalni rezultati vodenja NK Triglav. In združba je ostala na papirju....

Ker sem sam dolga leta delal v športu, danes občudujem vse, ki to še počnejo. In obenem cenim uspehe in sleherno panogo in slehernega športnika. A brez kake slabšalne ocene: to je sivo povprečje ali pa še to ne! Zato je Mohorič (zdaj sicer prebivalec Šenčurja) morda za nekaj časa edini, ki ga (pre)pozna svet športa malo dlje od Jeprce kot se reče.

Če boste kdaj vprašali funkcionarje o nazadovanju športa, vam bodo rekli: mi se ne moremo vtikati v klube. Pa jim je dobesedno pred nosom propadel nogomet in klub z njim. Ne samo Triglav, v Kranju so "na aparatih" tudi Zarica, Sava, Britof...Ta primer je vzorčen: najbolj množičen šport je postal vaška zadeva (pa brez podcenjevanja vasi), v njem pa delajo tisti, ki so z (ne) delom dokazali in pokazali, da je mogoče uničiti vse, če so le pravi zraven...

Največji "uspeh" župana in njegovih je, da so vaterpolisti umestili vaterpolista za šefa zavoda za šport! Med tem pa se nam dogaja, da se nič ne dogaja. Današnji kolesarski praznik je vsekakor tradicija Kranja, a njega dni smo "drukali" za Bojana Ropreta, ki je zmagoval in prišli so tisoči....

Kranj danes nima ne športnikov, ne objektov (čast izjemam) za dogodke, ne dogodkov. Smo provinca kot v kulturi in še čem.Samo eni so prepričani o superiornosti: politiki, jasno. Zato sem žal prepričan, da nas tudi v kranjskem športu čaka bolj jok kot smeh. Iskreno rečeno: najbolj pa boli to, da ni niti joka in smeha, da je vse vsem vseeno. Mladi nogometaši odhajajo v Šenčur, ker je tam bolje?

Konec sveta je blizu....

Miran Šubic, ki bom vedno za kranjski šport.....