Če pomislimo, koliko časa je bilo potrebnega, da smo od izpostave naše države v Kranju dobili jasen odgovor o tem, kdo lahko komu in kako brska po dokumentih v imenu javnega interesa, se lahko zamislimo. Kajti vse tiste uradnice in uradniki, ki jih srečujemo ob naših obiskih upravne enote (kar ni enako občini čeprav sta v isti stavbi) so - možne so tudi drugačne ocene - zgled prijaznosti in ustrežljivosti v največ primerih. Ne vedno, ne vsakdo - ampak: napredek je očiten. Kako je potem mogoče, da je toliko pripomb in kritik in kako je mogoče, da naj bi odšel načelnik UE Kranj čeprav smo po drugi plati imeli občutek, da je - trdno na stolčku!?

Srečanja državljana z državo so vseh vrst kot je nas ljudi vseh vrst. Toda: kako je mogoče, da v Kranju upravna enota izdaja dovoljenja in soglasja dobesedno tisočem tujih priseljencev, ne pridejo pa na sestanek o tej problematiki!? Ker ni bilo zadoščeno prokololu vabljenja ali egu koga od tistih, ki državo predstavljajo? To so vprašnja kjer trčimo ob dvom, ali so uradniki in predstavniki države tudi pravi ljudje na pravih mestih. Zopet bo sodb ogromno.

Če neka izpostava države mene ne obvesti, da mi moj sosed brska po gradbenem dovoljenju, je jasno, da z državo nisem zadovoljen. Preprosto zato, ker sploh nimam možnosti, da to zakonito preprečim kot je kdo zakonito zahteval vpogled v mojo dokumentacijo, kajne. In tu se začne in konča prava in pravna država: ljudi, državljane zakoni ščitijo - ni dvoma. Toda dvom nastane pri tem, kako zakone kdo uporablja ali zlorablja ali pozablja. Priseljenci s Kosova so si stanovanje ostarelega Kranjčana oddajali kar med seboj. Ko se tak problem pojavi, se nemalokrat zgodi, da ugotovimo, da na take zlorabe država glede od daleč. Brez volje in truda, da bi pokazala in dokazala, da je prava. In pravna.

Morda pa zamenjava direktorja upravne enote Kranj oziroma izpostave naše države le ni tako rutinska kot bi se lahko zdelo?