Marko Milič je leteče zabil čez avto pod košem in postal legenda. Danes smo ga srečali na Gibi-gibu kjer je neformalno zbirališče tistih, ki se pogovarjajo o športu. Tu najdeš trenerje reprezentance skakalcev, nogometne zanesenjake "izpod gora" in enega od asov kranjske in slovenske košarke. Trenira? "Seveda, še bom igral, moram biti pripravljen," pravi športnik, ki med tem na kolena vzame eno od svojih deklic: "Dve sta tudi že malo športnici, moja sedemletnica vihti teniški lopar..." pravi in se zasneje široko ob vprašanju, kdo bo evropski prvak v košarki: "Mi bomo dobri, če se vse poklopi kot je prav. Kdo bo prvi? Veliko reprezentanc je brez pomembnih igralcev, tvegana napoved..." Tudi pri nas nekaterih ni? "Reprezentanca je nekaj posebnega, moraš jo čutiti, biti z ljudmi, dvorano.... v mojih časih velika časr..." Bi bil še zraven, če bi ga poklicali? "Jaz bi letel...zame je dres Slovenije vse..." pravi Marko Milič, ki je skupaj z Gregorjem Fučko proslavil kranjsko košarko. Jo še spremlja, bi svoje znanje vključil v nov razcvet? "Ne vem, trenutno še igram. Seveda pa je škoda, kar se dogaja. Ljudjeiz športa morajo pomagati voditi klube, niso dovolj samo tisti z denarjem..." pravi Marko, ki mu pri varstvu nadebudnic pomaga mama Metka. Tudi ona sodi med legende kranjskega športa v atletiki in do danes je ohranila mladosten videz in dovolj energije za varstvo vnučk! Marko, pridi še kaj v Kranj in nekoč pokaži, da naša košarka ni umrla, da smo zopet lahko košarkarski center. Želimo preveč? Niti ne, Marko Milič je športnik, da malo takih: inteligenca, nadarjenost, trdo delo, posluh za show in še kaj mu je tlakovalo življenjsko pot. Srečno, Marko!