Invalid je od otroštva. Lepe spomine ima na zavod v Kamniku kjer je preživel otroštvo, mladost. Delal v nekdanji Iskri Števci kjer se je moral kot invalid izboriti za službo. Upokojen. Rad gre na morje, a so mu kje že pdrekli gostoljubje, ker je pač invalid (na hrvaški obali...). Kuha malo, konzerve so mu najljubše. Vsak dan nosi drva iz Kranja domov v Zgornje Bitnje. Poleti, v pripeki in nasploh...Ni mu težko, pravi. Prehodi kilometre od doma, dobi nekaj lesa, ki ga nihče ne potrebuje, zanj bo za kurjavo. Po stricih je bil imenovan vrtec v Bitnju pa so ga preimenovali, ne ve zakaj. Pravi, da mu ni težko prenašati drva kilometre daleč. Ohranja neko vedrino, mnogi ga imajo za čudaka. Nikomur nič noče, popiva pa ne. Živi med nami in hodi svoj križev pot vsak dan.....verjetno bi mu bilo brez tega težje......
