Bilo je junija 1991. Iz Ljubljane me je doletel klic iz uredništva, kako je z mano. Ker sem prejšnji dan ležal v kranjski porodnišnici po nesreči pri Šenčurju, ko je Tine Golob prisebno rešil življenje lokalnemu firbcu, ki nam je zapeljal pred drveči avto, namenjen na letališče kjer naj bi raketirali..Mene je varnostni pas rešil, zategnil...Nisem se mogel skloniti, ker me je bolelo. Uredništvo mi je sporočilo, da bosta iz Ljubljane prišla fotoreporter Tomaž Skale in novinarski kolega (že upokojen) Zoran Senković in potrdil sem, da bom naredil kar lahko...Pred nekaj tedni mi je Tomaž (na Dnevnik sva prišla skoraj istočasno) povedal, da je v arhivu muzeja novejše zgodovine tudi fotografija z dvorišča v Bitnjah (črno bela, kajpak), ko mi Zoran zavezuje copate, ker si jih sam nisem mogel. In zdaj seveda lahko to fotografijo objavim....Ker sem tiste dni bil v delovnem ritmu, mi je izredno drag spomin in seveda velja zahvala Tomažu, ki je takrat "pritisnil" kako novinar "služi" novinarju....Vojna pač, ampak dobre volje nam ni zmanjkalo. In še: Zoran je znal zavezati...