Tole je osebna izpoved tečnega novinarja. Ki je bil povabljen na "novinarski zajtrk" in naivno pričakoval, da bo zajtrk zajtrk, gostiteljeva novoletna poslanica pa prijazen nagovor! Kakšna napaka in zmota:
1.
Novinarskega zajtrka nisem jedel, ker sem se županove govorance - prenajedel. In odšel. Nevljudno, priznam. Ampak: kolegi in kolegice, ki so čakali na grižljaje, so zdržali še dlje - bravo! In županova podžupana in direktor uprave in skoraj vsi šefi vseh vrst tudi...
2.
Litanij ne maram. Še manj jih maram leto dni pred volitvami. In še manj jih imam rad kot predjed za zajtrk. Eno uro monologa Matjaža Rakovca je bil zame zgrešen čas. Zanj pač ne. In za tiste, ki so mu svetovali, da zajtrk umesti po svoji govoranci, tudi ne. Kaj je govoril? O tem kaj je in kaj bo. Lepo. Manj pa okusno in zame neprebavljivo.
3.
Zvabili so me v - past. Za vsakega novinarja, ki ne dobi na vpogled in ne kot gradivo tako kolobocijo o "liku in delu župana, uprave ipd.", tako početje nima drugega imena. Če bi vnaprej dobil kar je kazal na prosojnicah, bi bilo to vsaj priročno gradivo za novinarsko delo. Kaj so pričakovali od mene? Da pišem po nareku kot v osnovni šoli? Ali pa da samo pridno poslušam kot vsi ostali z vrlo upravo na čelu? Jok brate, odpade (To so gadi)!
4.
Verjetno je zajtrk nekje po 11. uri komu bolj teknil, ker je bilo enega tečneža manj. Meni so zajtrk in srečanje in še kaj priskutili. Preprosto zato, ker je za take govorance in samohvalo časa še dovolj. In ker to mučen občutek, da si za prigrizem in kozarček ali kavico prisiljen poslušati nekaj, kar je vse lepo in prav - le ne sodi v čas in prostor. To je moje osebno mnenje.
ZATO SEM NALO ZAMUDIL IN PO KAKI URI ŽUPANOVEGA MONOLOGA ODŠEL. Z ENO VELIKO PREDNOSTJO: NI BILO TREBA OSTATI. IN ČAKALO ME JE KOSILO...ZAJTRK MI NI TEKNIL....
