Ste kdaj vzrojili, ko ste morali poslušati, kako je tam nekje v ZDA naš košarkar "zadel tri proste mete in imel dva skoka" - slovenski šport pa je mačeha javnih medijev (tv, radio) kjer nikdar ne boste izvedeli, kdo je državni mladinski prvak v košarki - jasno pa je, kako je bilo z Utah proti Orlando...
Najlepša ilustracija je odpoved znanega košarkarja, ki je doživel januarja izletniški obisk odgovornih v ZDA (ja, seveda bom igral na domačem EP), februarja pa se je v tujem mediju spomnil, da nima časa, ker ima družino in se mora odpočiti in... Mi pa še verdno vsak dan o njem, kako mu gre tam doli v ZDA kjer igra za denar. Pošteno. Prav je tako. Kaj ima on z nami in mi z njim? Za Slovenijo nima ne časa, ne energije - mi pa mu vsak dan namenjamo medijsko pozornost, reklamo, promocijo. Zakaj? Zato, da bo bolj slaven in bogat? Pa saj to urejajo v ZDA z dolarji, preprosto. In takih primerov ne manjka. Tega seveda v Avstriji ali Nemčiji ne boste doživeli. Da bi vsak gol, podajo, met, strel nekega svojega "profija" nacionalni mediji spremljali, doma pa je "šport brez veze" - lokalen, provincialen, nepomemben?
Gospod košarkar v oči seveda ni hotel, mogel, upal povedati, da je rekel Sloveniji zbogom. Ne prvič in ne edini. Užaljenih in prizadetih veličin kolikor hočeš. Zanimivo: posebej v košarki kjer smo dali državljanstvo res lepemu številu tistih, ki so bili Slovenci do 15. v mesecu. In naprej, če je denar sedel na račun - drugače pa: saj sem lahko Turek ali kaj drugega, kdor pač plača.
Slovenija postaja po tej plati res podobna Avstriji in drugim državam kjer kupujejo športnike po tekočem traku. Kitajci igrajo namizni tenis, Ukrajinke šah in tako dalje. Če imaš denar, je vse mogoče. Zato je najbolj boleče, če ob tem doživimo, da slovenski športnik reče "ne" slovenski reprezentanci in če to stori še na poniževalen način.
Ko bom slišal, koliko točk je dal Beno Udrih v ligi NBA, bom razbil ....No, ja: bom pomislil, kakšna država smo in kakšne ljudi vzgajamo kot idole - izpadejo pa idio.... in mi z njimi.