Prekerni delavci so moderni sužnji. Delajo kjer lahko in kar lahko za manj denarja in v drugačnih pogojih. Najemni delavci brez pravic? Pa še veseli naj bodo, da imajo službe...vsaj za nekaj časa....

Eden med njimi ni vesel. Prekerni delavec da je že dolga leta, trdi. Ker nima stalne zaposlitve. Ker je na preizkušnji vsaka štiri leta ali kakrkokoli že poteče čas njegovega "začasnega" dela. Tako zase pravi Jelko Kacin. Ja, tisti Jelko, ki na mesec potegne preko 6000 evrov v evropskem parlamentu kjer mu teče tudi pokojninska doba. Ki je bil predsednik največje in zdaj izginule stranke, minister in poslanec in še kaj. Jelko Kacin se tako počuti, ker - o marijapomagaj - služba politika ni trajna zaposlitev. Pomislite: je treba na volitve. Ja, ja - ljudje odločajo o tebi s tisimi lističi! In potem je na vrsti zopet trpljenje, da jim služiš...

Ne.Jelko Kacin to ni rekel v šali ali kar tako. Rekel je resno: je resen politik. In prekerni delavec brez pravic. Kaj pa zdaj? Smo solidarni? Smo! Torej: pomagajmo Jelku. Zbiramo po evro za lepši jutri Jelka Kacina, ki (zanesljivo in ne morda) ne bo več evropski poslanec, ker bo njegova stranka izginila. Če bo šel kam drugam, bo še huje: prekerni delavci tudi danes delajo tu, jutri tam, pojutrišnjem nikjer.

Kdor bi dal en cent za Jelka naj se javi Trmi. Jelko je naš, Kranjčan. Če nismo zbirali za delavce Tekstilndusa, Zvezde, Gradbinca, nam on ne uide. Ne bo končal v bedi in pomanjkanju.

PS Izjavo o tem, da je kot politik prekerni delavec, je Jelko Kacin spravil med nas na okrogli mizi slovenskih evropskih poslancev.