Veren ali ne, katolik ali ne, v teh dneh ne moreš brez premisleka o tem, kaj se dogaja v "državi Cerkev". Ali v Vatikanu. In v Sloveniji kjer po hodnikih nadškofij vlada panika: tudi nedotakljivi so postali minljivi kot vsi mi in kot pridigajo. In laik seveda z mediji doživlja zgodbo o tem, kako je slovenska cerkev delovala kot podjetje, kot firma, kot finančna ustanova. Tragično: deli usodo naših bank in propadlih podjetij, stotin milijonov pa ni več...
Nacionalna televizija je gostila dva človeka. Prvi je udaril po spremembah, po jasnem znaku odgovornosti, ki jo terja papež iz Vatikana in v Sloveniji "letijo glave z rdečimi čepicami"! Odvetnik slovenske cerkvene samostojnosti, tako je deloval gospod teoretik in praktik in sploh razlagalec Štuhec. Tudi to je ena plat pogledov na dogajanje: saj ni tako hudo, saj ni kriv ta ali oni, saj ne smejo tako delati s slovenskim cerkvenim vrhom, saj niso milijoni šli v nič, saj so krive banke. Človek se ob tem spomni ženice, ki vsakič "v pušco" da evro ali dva od pokojnine. Potem razlaga gospoda Štuheca zbledi. Pa ne, da bi mu kdo odrekal pravico do presoje. Naj kar ostane "na liniji"...
Drugi je nastopil prijatelj in bralec Trme. Pater Bogdan Knavs. Človek, ki si je znotraj ustanove upal povedati in zapisati, da gre za vero. In za človeka. Ne za cerkev, upravljanje, milijone, premoženje. Da gre pri vsem za povratek k osnovi - človeku in veri. In tudi tokrat je jasno povedal, da cerkev mora nazaj na to pot - ali pa najprej. K človeku, verniku. Ki ga je zavedla in razočarala.
Ne poznamo iger znotraj države, ki se ji reče cerkev. Lahko pa prepoznamo človeka v njej. Pater Bogdan: hvala za vaš nastop in dokaz, da je iz vsake stiske pot. Naš Gorenjec je v slovenski cerkvi manj pomemben od "Štuhecov" - a veliko, veliko bolj dragocen za vse, ki znajo verjeti - a tudi misliti.