V Domžalah se šušlja, da je Kranjčan Siniša Brkić kandidat za klop rumenih kjer je nekoč bil steber obrambe. Potem, ko se je odstopil pomladi s klopi "orlov", je postal član najbolj številčne kategorije trenerjev pri nas: nezaposlen! Trg je majhen, nogomet reven, resnih klubov malo - dobrih in odličnih in super trenerjev pa nešteto! Če jih izvažamo Srbom (Slave Nacionale), Hrvatom (Kek nam ni bil dober, zanje je odličen), Japoncem (Verdenik je sicer ravno prestopil med nezaposlene), Avstrijcem (Milanič je za zdaj še), kaj imamo šele doma? Prašnikar, Pušnik, Pinni, Jarc, Badžim so včasih zasedali prvoligaške klopi, a že dolgo ne več. Trenutno stanje je zanimivo: en Hrvat v Mariboru, dva Italijana v "nekdanji coni B", en Makedonec (Trenevski) brez licence, en Bosanec (Lučić) na jugu (Novo Mesto)...Miloš Rus v Celju je dal že vse skozi (od tujine do carstva NZS), Andreja Razdrha (mlad, premlad?) je naplavila kriza in je ujel plavanje s tokom, primer neke športne karirere pa je Jernej Javornik (Velenje). Bil je dober nogometaš, nato se je učil trenerskega poklica v drugi ligi (joj, kako boli učenca t.j. Triglav v kvalifikacijah) in zdaj lahko končno trenira tudi - doma! Med tem se je porazgubilo po nižjih ligah ali v anonimnost na desetine šarlatanov, pozerjev, bleferjev vseh vrst. Selitve po Sloveniji so pogoste, v tujino redke. Dušan Kosič je prišel iz Ljubljane v Kranj, a čar izginja premosorazmerno z njegovimi traktati o lepotah igre in krivici, ker z lepoto pač ne jamčiš točk...Premik Brkota v Domžale je logičen, a ne nujen. Kajti tudi v Sloveniji velja, da je veliko trenerjev (pa ne samo v nogometu) večjih od kluba kjer so, kjer so bili in kjer bodo. Ker so večji od Slovenije....
