V Šenčurju je fletno. Človeka najbolj razveseli, če zakleti Britofljani s srcem podpirajo Šenčurjane. Vsaj v fuzbalu. Včasih so bili to "derbiji na življenje in smrt" in žoga je pokala od čustev in strasti in...Danes pa je drugače: odvisno pač od interesov. Zato je včasih dobro, da je v tej kolobociji nekje na svetu še Kranj s Triglavom, na primer. Po načelu "sovražnik je med nami", seveda. In ko Triglavovi mladinci zabijejo pet golov Šenčurjanom, se spomnimo časov, ko so enako storili člani in je množica prišla gledat "mestni derbi". Opala: žal iz tega ni nastalo kaj podobnega Zvezdi in Partizanu ali Cityu in Unitedu. Razlika je (bila): pet komadov v mreži. In mestni derbi je v mestu, ne med mestom in vasjo. In če so zdaj Britofljani združeni Šenčurjani, nam je malo folklore odpadlo, kajne? Seveda je v košarki drugače - tam Šenčur redno "nabije" meščane, ki jim prej dajo še (skoraj) vse igralce. Zato nikdar in nikjer nikogar podcenjevati: Šenčur je športna vas kjer lahko za tekmo s Triglavom pripravijo tudi enourni sestanek, da bi ja zahodnemu sosedu pokazali, kje je fuzbal doma. Pa ni tako preprosto kot risati po tabli - življenje (s fuzbalom vred) je kruto. Podobne načrte ima tudi Triglav vedno, ko igra z Olimpijo. Zanimivost vsega tega pa je, da je Kranj "osovražen", ker pobira najboljše po vaseh. Ko pa se Šenčurjani odpravijo za njim, počnejo isto. In je to logično: Britofljani potem navijajo v Šenčurju, zakaj pa ne? Tragika vsega skupaj (pa ne samo v športu ali fuzbalu) pa je, da v Šenčurju lahko mladinsko nogometno tekmo odigrajo pod reflektorji na glavnem igrišču, v Kranju pa ....Ja, nikjer ni za vse dobro, nikjer za vse slabo in v fuzbalu na koncu vsak prešteje gole. V svoji in nasprotnikovi mreži, jasno.
