Pri moji kolegici je potrkal sodni vročevalec. Bila je sredi pisanja teksta o dogajanju v Kranju. Vmes je bila odpuščena. Ne edina, a meni je bila blizu, ker sva pač delala podobno delo. In ker je bila cehovska kolegica. In sva kdaj spila kavo. Sodni vročevalec ni zvonil le pri njej, v isti veliki medijski hiši je včeraj dobilo odpoved 10 novinarjev. Pa kaj: mrhovinarjem brca v rit, ker so tako ali tako levi ali desni, korumpirani in pokvarjeni, mrhovinarji z eno besedo. Če greš v ta posel, sočutja ne pričakuj. Pa čeprav si mama dveh dijakinj in delaš kot pač znaš in zmoreš.
Ste danes zasledili protest Društva novinarjev Slovenije, ki se tako rado oglasi, ko se kupuje časopis kjer dela predsednik društva? Ste danes zasledili izjavo drugega cehovskega društva? Ne, odpuščanje novinarjev s sodnim vročevalcem ni novica, ker - to je treba priznati in sprejeti - ima lastnik medija pač pravice, ki gredo lastniku.
Kljub vsemu mi ni vseeno in Trma ob tem ne bo tiho. Kranjska novinarska scena ima pač eno pero manj, ne bo se svet podrl. A molčati ob dejstvu, da si lahko jutri ti na vrsti, bi bilo preveč nenačelno. In preveč podobno medijski sceni v prestolnici kjer je doma tudi medij, ki je poslal sodnega vročevalca kolegici. In mnogi ji privoščijo, sem prepričan. In mnogi jo bodo pozabili tisti trenutek, ko se ne bo več podpisala pod svoje delo.
Za lov na novinarje lovopusta ni - vedno smo na odstrelu. Prav je tako, ker smo poklic sami izbrali in ga opravljamo po svoji vesti. Kljub vsemu pa človeško sočutje do kolegice ostaja. Ker brez osnovne empatije do sočloveka, človek ni človek. Še manj novinar. Se dobiva na kavi, kajne? In ne pozabi na tisti tvoj stavek "ti, samo nekaj..."!
Trmator