Da dol padeš! Kako smo si podobni in kako resnično majhni, frustrirani. Komaj so bratje Hrvatje v enem svojih najbolj odmevnih medijev zapisali slavospev Borisu Johnsonu, ki bo vodil angleško vlado in je "zaljubljen v Hrvaško" in še "privatno šarmantan i neodoljiv" (namenona brez prevoda), že smo pri nas na državnem portalu (vsaj plačujemo ga vsi) prebrali, kako je "Johnsonov oče zaljubljen v Slovenijo" in kako lepo se je imel pri nas ipd. Mimogrede in samo za osvežitev spomina: tisti, ki je bitko z Borisom za premierski stolček izgubil, je kot zunanji minister nedavno prišel v to našo državo, da bi nam pral levite zaradi angleške firme in nas obenem ljubko uvrstil med skoraj ruske republike....
Če vemo, da so Hrvatje naravnost do bolečine obsedeni s svojo posebnostjo, zgodovino, nogometom, morjem, karakternimi vrednotami ipd., potem je to konec koncev njihova stvar. Ko pa še en angleški tra(m)p sede na stolček, mu slovenski medij že leze v rit s presunljivo ugotovitvijo, kako rad nas ima njegov atek. Vse to so lastnosti narodov, ki imajo kompleks manjvrednosti in ga javno izražajo skozi servilnost "pomembnim in znanim" tujcem.
Samo mimogrede ali "bajdevej" kot bi rekla kranjska Alenka: ta isti zaljubljenec v Balkan je do zdaj silno rad izpostavljal superiornost svojega naroda in države, ki ju Evropa pač utesnjuje in zato gredo ven. Ali je to mogoče: zaljubljen v "lepo njihovo" in kljub očetovi ljubezni "na sončni strani Alp" nas lepo brca v - rit!?
