Priznam: Massi me ni navduševal. In me še zdaj ne. Je pač prepotenten. A ima osnovo, tisto iz Črne na Koroškem. Poglejmo okoli nje: slovensko znanje je prispevala maserka in to je to. Kje je naša smučarska stroka? V tujini, če se le da. Od serviserjev (peglanje dilc je pač garaški posel) do trenerjev sem pa tja. Doma jim ni bilo usojeno, zato dam obe svoji smučki tistemu, ki mi našteje sedanje trenerje reprezentance na pamet. Moško smučanje+trenerji= poden. Žensko smučanje - Tine = poden. Slovensko znanje = sr....! Žal.
Nogomet je doživel nov čudež: trenerju Milaniču je do evropskega trenerskega naslova pomagal Branko Elsner ml. Mentor? Ne se hecat. Koga je on treniral? Komu je on pojem znanja? Pa ne, da mu ne bi privoščil sukanja okoli reprezentance, pojavljanja v licenčni komisiji kjer je ekspert za objekte, na velikih tekmovanjih je šef za - varnost!? In zdaj je bil Darku Milaniču mentor!?!? Obenem pa nam Zdenko Verdenik z Japonske sporoča: naše znanje je pri nas nič vredno. Kako tudi ne: če si malce v žlahti z vodilnimi, boš selektor en dva tri (primeri Zavrl, Kostić ipd. so več kot očitni). Definicija znanja je gospod Bogdan Trope, še eden na plačilni listi NZS - dosmrtni uradniški trenerski šef.
Triglav, Kranj in znanje? Berem, da je to kapital. Posebej, če pozabimo, da na trenerskih seminarjih ne učijo laganja navijačem in igralcem. Da pač pred kvalifikacijsko tekmo ne moreš reči, da je glavni igralec službeno odsoten, če je šel s punco na lepše? No, in znanje vendarle dobi (o)ceno: trener Doba je postal prvoligaški trener Rudarja iz Velenja. Znanje je najbolje okusil Triglav s strategom, ki zdaj poudarja to lastnost. In da ne bo pomote - znanja mu ne manjka. Konec koncev je uspešen, tako kaže rezultat. Kot je bil neuspešen, ko je bilo znanje treba pokazati v tem, da ne lažeš. Ali da vsaj ne skriješ resnice, kot se temu reče. Pa človek pomisli, da se po nekaj zmagah to pozabi. Da je laž pač sredstvo, da preživiš. Da greš na kavico s kako političarko ipd. itd. In še kronski dokaz, da ima znanje tudi pri nas pravo ceno? Če strategu svetuje prodajalec avtomobilov in rekreativni žogobrcar, znanje pridobi na veljavi. Da o psihologiji ne pišem.
Smučanje, nogomet, košarka ali karkoli: ni formule. Lahko vse knjige poješ, znal ne boš. Lahko nobene ne povohaš, uspešen boš. Zato bi znanje vedno oženil z delom in začel razmišljati o uspehu. Ampak to je še vedno velikoooooooo premalo. Če nisi pošten, ne pomaga ne znanje, ne delo. In kaj je v športu poštenje, ko pa so vse metode za doseganje uspeha dovoljene? Odgovor: kolikor ljudi, toliko razlag. Zato mi še zdaj Massi ni simpatičen. Ne zdi se mi iskren. Je pa uspešen. Torej?