Jojo Josip Iličič je Kranjčan, slovenski reprezentant. Kakšne čase preživlja lahko ugibamo. Niso lahki, nedvomno. Podpora vse reprezentance pa danes pomeni nekaj, česar si navijači najbolj želimo - slovenska reprezentanca ni skupina bolj ali manj bogatih fuzbalerjev, ampak moštvo - celota. In Jojo je njen del. Drži: je javna osebnost, javnost se lahko vpraša, kaj je z njim. Konec koncev ga je ta javnost (in nogometno znanje) dvignila na stopnjo popularnosti, ki je bila do zdaj rezervirana za Zahovića, Oblaka...tudi Keka. Ne pozabimo, da je v tem času na Planini prispeval za obnovo otroškega igrišča. Stiska, ki jo preživlja pa ni naša last: to je njegova bitka. Kdor to razume, bo držal pesti za slehernega človeka, da tako stisko premaga. Tudi naš Jojo jo bo moral: pri tem ne pomaga ne denar, ne slava. Pomaga pa taka podpora kot jo je dobil danes. Trma se pridružuje dobrim željam za slehernega človeka v stiski. In nekaj je zagotovo res: osebna bitka je lažja (vsaj upamo), če v njej začutiš človeškost. Slednjo so pokazali tisti, od katerih to pričakujemo. Kranj zagotovo je z Jojotom. Ker je v zadnjem času naše mesto proslavil v Evropi in širše s tem, da je Kranjčan. In četudi nikoli več ne brcne žoge, tega ne smemo pozabiti. Treba ga je ceniti kot človeka in mu pomagati kot človeku.