Lisjak v podobi mojega urednika mi je dolgo časa vbijal v glavo mojo nesposobnost. In poudarjal moje napake. In mi pisal "opomin pred odpovedjo" kadar se mu je zljubilo. Sem pač poročal samo iz Kranja in širše okolice kot sem vedel in znal. Slabo. Po njegovo in po volji urednice, ki mu je sledila v prizadevanjih, da iz šest desetletij starega novinarja končno naredita nekaj po njuni meri. Ni šlo. Lepega dne sem napisal odpoved, še prej skušal zase iztržiti najboljši izid. Na koncu sem mirno dol požrl vse odpravnine ipd. in odšel, ko sem sam hotel in kakor sem hotel. Neskončno pomembna zmaga novinarja proti sistemu....

Štiri leta pozneje se domislim "novinarskega preizkusa". Lisjak še deluje, ostali tudi. Od prejšnjega torka do danes je izšlo sedem števil mojega nekdanjega časopisa, ki sem ga pisal štiri desetletja. Bilanca stanja je sicer računovodski izraz, a naj bo:

*v teh sedmih izvodih sem odkril 4 (štiri) kar obsežne tekste iz Velike Britanije, Londona. Kajpak prevladuje kraljevska družina - kdo se je s kom skregal in tako dalje. Poznam kolega, ki to "štanca" iz dneva v dan. Nisem še zasledil odmevne reportaže, nikar pogovora s kom od tako znanih. Pač pa vedno znova povzetke iz rumenega tiska, ki se je rodil (kot so nas učili na "rdečem lemenatu" njega dni) na Fleet Streetu v Londonu...Pa nič narobe: to prodaja cenjeni kolega in to "kupujejo" od njega moji nekdanji šefi....

*v teh sedmih dneh pa se je izkazala tudi moja "naslednica", zadolžena za Kranj in širše....Naslovni tekst o cvetočem turizmu je napisala dva tedna po tistem, ko je direktor kranjskega turizma plačal v istem mediju plačano reklamo (zase in za turizem ....). Sozvočje uredniške politike in oglaševanja? Res ni pomembno, ampak tako je. London je Kranj potolkel na celi črti: 4:1 v klasičnih novinarskih tekstih. Še dobro, da je bilo dva dni 0:0. Ne moje mesto, ne London na otoku se nista uvrstila v časopis kjer so mi nekoč kot zelenemu novinarju rekli: "Ti boš zdaj dopisnik z Gorenjske, ker imamo v Kranju in še kje ogromno naročnikov. Vsak dan kaj pošlji pa zgodbe naj bodo - z ljudmi in ne politiko ipd."

*priznam, da sem pristranski - zame je bil in bo Kranj neskončno bolj pomemben kot London! Ampak bralci Dnevnika v Londonu se ne bi strinjali: prežvečene dvorske čveke ipd. so ja srž novinarske ponudbe, ali ne? In med tem se je zgodilo, da je na Trma.si bilo zabeleženih 30 000 klikov. Ne v tednu, v treh dneh....Primerjava, ki me je prisilila v to, da pišem o Londonu in Kranju.....

V TEH DNEH JE OBČANKE IN OBČANE KRANJA VSAK DAN DOLETELA KAKA NOVA PETICIJA O OKOLJU. KER JE OBLAST ZA ČAS KISLIH KUMARIC IN DOPUSTOV PRIPRAVILA JAVNO RAZGRNITEV SPREMEMB. TO PA SO POZIDAVE IN NOVE CESTE IPD. ODYIV TRME JE LOGIČEN - SLEDIMO TEMU IN ŠE BOMO. IN VSE TO SE NI (ŠE) USPELO UVRSTITI V ČASOPIS KJER SEM KRANJ OPISOVAL 40 LET - ZATO PA SEM BIL OPOMNJEN O OBLETNIUCI SMRTI KRALJICE. NE SLOVENSKE - NJIHOVE. ZAPLANKAN KOT SEM, SEM PAČ PREPRIČAN, DA BI MORALO BITI DRUGAČE. A PROBLEM SEVEDA NI V TEM, PROBLEM JE V MENI.

PS

Če ne bi bil proglašen za nesposobnega, bi verjetno zdaj razumel, da v Kranju ljudi zanimajo čveke z otoka, ne kranjski problemi. Zastarel in zarjavel kot sem pa na svoj način Kranj še naprej opisujem....in še bom. In da ne bo nesporazumov: spoštujem vse, ki si služijo danes kruh z novinarstvom in jim usode krivijo lisjaki vseh sort z njihovo uredniško politiko. Kajti medij, ki tako silovito prisluhne utripu Londona ima še okoli 15 000 naklade, pravijo dosegljivi podatki....Ko smo ga pisali nesposobni, jo je imel 50 000. In ko smo že pri številkah: Trma je v Kranju neskončno bolj brana kot medij kjer je London premagal Kranj s 4:1.....