Radio Slovenija, prvi program, 6.9.2024

Pozdravljen tam gori (nebesa) ali doli (pekel)!

Z zanimanjem sem čakal na tvojo oddajo v petek. Bila je. Ponovitev. To je ime za lepo število oddaj, tudi tvoja ga je dobila. To je tisti radio kjer so mnogi "jokali", ko si odšel - v petek so se obletnice pozabili spomniti s čemerkoli. Vem, da ti je vseeno. Meni pa ni. Nisem bil nikdar malikovalec živih, še manj sem umrle častil kot bogove. Prekleto minljivi smo, kaj bi se sprenevedali. Ampak: mineva leto dni od kar te ni in "ponovitev v petek" mi je dala slutnjo, ki sem jo imel ob najavi poskusa neke oddaje, ki ni Radio Ga ga. Ker preprosto ni - Sašota. Pika.

Nikdar nisva bila tiste vrste znanca, ki bi ne mogola drug brez drugega. Kadar pa sva bila skupaj, sva se ujela v marsičem čemur učeno rečemo "pogled na svet" in Slovenijo posebej. Zato se te danes jaz spominjam, ker mi tako veleva nekaj v meni kar naenkrat obudi tista doživetja, ko smo kdaj skupaj tudi kolovratili po svetu. Vsa ta doživetja pa mi potegnejo srce in izraz na obrazu na smeh. Ljudje, ki na cedilu znamo ohraniti taka doživetja, smo bogataši. Nikdar nam ni dolgčas, nikdar prehudo. Ti si to znal prinesti meni in to je nekaj med nama, nekaj intimnega. S človekom se ujameš ali pa ne. Nič več ni treba dodati.

Dobro je, da se te danes nihče ne spomni. Saj smo se Tita spominjali vsako leto in danes jih je mnogo takih, ki so prepričani, da so že za življenja vredni malikovanja. Zato je prav, da zapišem, da ni naključje ponovitev na "tvoj" petek. Je povsem v duhu tistega kar si živel in hotel: to je najboljša počastitev spomina nate. Ne bom presojal, a si upam zapisati, da je tudi tisto kar ponavljajo ali predvajajo "mrtvorojeno dete". Truda nikomur ne zanikam, a kaj bo ali kdo bo v etru nadaljeval, nadomestil tebe? Ker, če ne bi bil tako poseben, ne bi bil tako dragocen. Zame, za druge me pa res ne briga...

Pišem ti zato, ker sem prepričan, da si odšel tako nenadoma, da bi še enkrat več vsem povedal, da ni načrta na tem svetu. Zato si nov hlače kupil le s pomočjo, zato so ti "tuzemeljske reči" bile odveč in tuje marsikje in marsikdaj. Skupaj sva (si drznem zapisati brez kakega posebnega argumenta) prezirala napuh, domišljavost in še kaj - in se smejala. "Zajebancija" je bil lahko odgovor, način življenja, iziv vsem tistim, ki danes mislijo, da je možna "ponovitev". Pa ni.

Ne bom se raznežil, ker se tudi ti ne bi. Ne znam napisati česa v tvojem slogu. Ne zmorem leporečja. Čisto dovolj mi je, da se te spomnim.

Verjetno jih tam gori ali tam doli zabavaš (če dojamejo tvoj slog in sporočilo). Rad se ti bom pridružil nekoč med občinstvom. Imam samo en problem: če si zgoraj, bo težka. Zase računam na drugo lokacijo.....

Kaj sem hotel zapisati, ne vem. To se mi dogaja že vse življenje. Sem pa gotov, da ti razumeš. Ker si pač poseben. A nismo vsi?

Miran