Jože Javornik je eden tistih v kranjskem športu, ki lahko nosijo naziv "legenda". Kajti za to ne moreš biti le športnik ali funkcionar, treba je biti nekaj več. On je to bil in skakalni šport je z njim v Kranju ustvaril temelje razvoja. To pa je najbolj pomembno, ker v špotu dela veliko ljudi - le redk pa imajo sposobnosti več vrst. Z njim sem kot športni zanesenjak v nogometu znal velikokrat poklepetati, a tudi tu je treba postaviti mejo: mnogo bolj vpliven je bil, ker je delal v športu slovenske tradicije in kranjske zgodovine. Skupaj z drugimi je zaslužen kot je bil Franc Hvasti pri kolesarjih in še nekateri, ki so jih ljudje poosebljali s športnimi panogami. Prav zato si vsak šport želi, da najde, vzgoji, pritegne ljudi, ki mu potem ogromno dajo in pomagajo. Naključje je hotelo, da sva se ob mrliški vežici srečala s Francijem Ekarjem, ki je za kranjski alpinizem, planinstvo enako legendarna osebnost kot je bi Jože za skoke. Morda je preveč smela trditev, a ne morem si kaj, da vloge in pomena in učinka Jožeta Javornika ne primerjam s sedanjim časom. In si upam, zapisati, da je žal takih vse manj. Zaradi novih časov tudi v športu? Morda. Zaradi drugačnih razmerij v športu? Vsekakor. A vrzel, ko odidejo legende, vedno nastane. Želim si, da bi vsak šport za uspešen razvoj našel ljudi, ki bi znali in zmogli ljubiti šport in garati v njem. Naj počiva v miru eden tistih, ki je kranjski in slovenski skakalni šport ustvarjal in za njim ostaja marsikaj - naša skakalnica, na primer....Domišljam si, da bi si zaslužil skakalni center poimenovanje po njem...
Miran Šubic