Mlajši se pod posmihali, starejši pa spominjali: kaj vse smo nekdaj kupovali v kioskih - od znamk do cigaret od revij z nagicami do...Danes Kranj odraža podobo drugih mest: kioski izginjajo. Predvsem tisti v mestih, njihovih središčih. Cvetijo tisti pri večjih trgovinah, a v Kranju imamo pri banki oziroma kinu še kiosk, ki je podoben nekdanjim: v njem je Mitja Krampl, prodajalec in človek, ki se s strankami rad pogovori - one pa z njim!
Koliko let že?
Tri desetletja sem v kiosku, eden redkih še vztrajam. Mnogi so zaprti, razlogi različni.
Koliko časa še?
Preživim. Morda ne ravno bogato, a gre. Morda zato, ker sem tu zdaj edini.
Simbol časa, razvoja - umiranje kioskov?
Ja, mogoče. Pa še nekaj: slabi lastniki prinesejo slabo poslovanje in probleme. Pa zapirajo kioske. Žal.
Srečno Mitja! In ostani del Kranja!