V Sloveniji je mesto. V tem mestu imajo zaklad. Pa ga ne vidijo. Oziroma: gledajo mimo njega. Zaklad je poseben in ko ga vidiš, osupneš. Ker mesto dobesedno prereže na pol, bi ga morali videti vsi. A ga ne vidijo niti tisti, ki v tem mestu vladajo. Oziroma so vladali. Za vse mogoče in nemogoče stvari so zapravili denar, le za največji zaklad ne. V njem imajo reko, ki teče skozi mesto in imajo vse kar k reki sodi: tudi sprehajalno pot.
Čudni so ti ljudje, ker vedno prisegajo na prelepo naravo in tako naprej. Da bi tisto, ki jo imajo pred nosom uredili - to pa ne! Sprehod ob reki pomirja, navdušuje. Preprosto ne moreš kaj, da ne bi rekel: "Še pridem!" Malokoga srečaš ob reki, a jih vendarle je nekaj, ki na to lepo naravo ne pozabijo. Pa je neurejena, zapuščena in kar precej podobna meščankam in meščanom, ki vedno znova izvolijo take, ki na svoje zaklade pozabijo. Pa bi v kanjon lahko prišli ljudje tudi od drugod. Če bi bil v Avstriji, bi ga uredili lično in prijetno.
Vem, da so vedno rekli, da se ne da. Da bodo proti varuhi narave in tako naprej. Ne ne, da se: če znaš in se lotiš načrtno in tako, da bosta človek in narava v sožitju. Morda bodo nekoč v ta prelepi kanjon namestili en plezalni poligon - za astrakcijo. Morda bo tam mogoče celo dobiti nekaj za po grlu in pod zob - zopet primerno kraju. In celo table bodo morda imeli. Se bo kdo spomnil in tam dol postavil razstavo. Kakšno? Ne vem. Kanjonu Kokre primerno.
Lepo mesto je to, sprehod po njem je užitek. V kanjon pa skorajda nihče ne zaide čeprav je mogoče taj dol tudi z vodičem ali vodnikom. Pravijo (zopet), da bo lepše in boljše, da delajo načrte. Ni hudič, ker vam za nameček dodajamo zanimiv prispevek. Iz časopisa? Ne, iz programa sedanjega župana! Čakamo, da papir postane nekaj več: urejen zaklad Kranja!
