Pohvale vsem - od Zavoda za turizem do vsakogar od preko 10 000 ljudi, ki so prišli na deseti Prešernov smenj. Prireditev je prava, ko jo ljudje vzamejo za svojo in Kranjčani in Kranjčanke in še kdo smo jo vzeli. Flancati in kuhano vino, golaž in ješprenjček - pohvala gostincem! Prireditve in razstave - pohvala kulturnikom vseh vrst! Red in sistem - pohvala organizatorjem. V Kranju je bilo danes prijetno biti meščan, ljudje so kulturo in kulturni praznik dojel v prvobitni obliki. Vsakdo je lahko užival v glasbi, plesu, verzih, srečanjih z ljudmi. Ponudba (pa pustimo ob strani malce kramarski pridih sem ter tja) je bila praznična in prava - Kranj se je vrnil v 19. stoletje in zato velja resnično sprejeti smenj kot naš zaščitni znak. In če bi bilo še kdaj med letom tako? Če bi zmogli ljudje priti v mesto po zabavo? Če bi vsi skupaj naredili več, da bi mesto živelo in ne životarilo? Prešernov praznik je torej model in napotek za to, da Kranj lahko pokaže marsikaj. Da znamo marsikaj. Da hočemo marsikaj. Pogrošnost vsakdanjih veselic se da nadgraditi in pri tem so uživale vse generacije obiskovalcev. Visoka kultura je eno, ljudski kulturni praznik pa drugo - oboje skupaj pa pomeni pisano pahljačo tistega, kar pač imamo in zmoremo. Kranju vsa čast, Prešernovo izročilo je živo! Tudi on bojda ni bil ravno mož, ki ne bi dobre gostilne cenil nad elitizmom visoke družbe. Zato je treba še enkrat pohvaliti sposobnost, da je mesto in njegovo Prešernovo izročilo rodilo v desetih letih prireditev, ki je vzor in zgled!
