Tekstilci so hodili po znanje v Kranj. Gumarji so se prišli učit v Kranj. Čevljarji so se šolali v Kranju. Sirarji, mlekarji so znanje iskali na Gorenjskem, v Kranju. Ob prvem šolskem dnevu človek mora opozoriti: Kranj je bil tudi po nudenju znanja šolska "prestolnica" ne samo Slovenije, znan je bil mnogo širše! Ne gre pozabiti, kakšen del nekdanje industrije je slonel na kadrih, šolanih v Kranju, v naših (srednjih) šolah. Ne bomo jokali za minulimi časi, a to zgodovino in ta čas moramo ohraniti vsaj v spominu. Res je: kitajske tkanine so preplavile svet in čevlje delajo morda v Pakistanu ceneje - a tradicija nekdanjih tovarn in idustrij je v Kranju pustila vsaj eno sled: Iskro vodijo egiptovski lastniki, gume izudelujejo Američani z našimi rokami in tako naprej. Pohvalen je vsaj en odziv na stvarnost, na nove potrebe po novih znanjih in ljudeh: "Iskrin" šolski center (tako ga pač nosimo v glavah starejši Kranjčani) je s programom mehatronike odgovoril na izzive. Morda ni edini, a obenem je Kranj zacapljal na mestu še nekje: če smo izgubili vse te srednje šole bogate tradicije vzporedno z novimi časi, novimi tehnologijami - smo zaspali še nekje: politiki so po tekočem traku Kranju obljubljali UNIVERZO! Prazne besede in trapaste teorije o tem, kako bo Kranj univerzitetno mesto. Ni in žal ne bo. Prehiteli so nas drugi - od Kopra do Nove Gorice - in manj govorili, več naredili. Kranj torej pred prvim šolskim dnem novega šolskega leta z redkimi izjemami lahko le nostalgično vzdihne....