Potem, ko so slovenski mediji še enkrat "pogreli" zgodbo o prodaji Iskratela za domnevnih 37 milijonov Avstrijcem, o Iskri kot kranjskemu podjetju tako rekoč ni več sledu. Pa bi bila letos star tri četrt stoletja....
Časa se ne da vrniti nazaj, ampak spomniti se je pa treba, da je Iskra doma v Kranju - pa danes niti znanega znaka nimamo več. Ali ga nismo imeli več: polastili so se ga lastniki delčka Iskre iz Ljubljane. Lastnina je v kapitalizmu sveta stvar in danes lahko še enkrat več ugotovimo, da smo Slovenci Iskro razprodali. Ker smo morali, sicer bi propadla - dokaj verjetna ugotovitev, ki jo prepuščamo ekonomistom. Nesporno je nekaj: Iskrini "otroci" so ob prodaji in prevzemih ipd. - preživeli. "Telematka" je zdaj zadnja, ki je postala del tuje korporacije - a živijo tudi ostali deli Iskre ob Savi. Iskraemeco je najbolj nazoren primer: števce delajo naši ljudje, a lastniki so Egipčani. In dobro jim gre.
Socializem je Iskro ustvaril, na koncu jo je tudi pokopal. Vsaj v taki obliki. Od nekoč vsedržavno in širše znane blagovne znamke pa ni ostalo dejansko - nič. Morda kak "fitipaldi" (sloviti telefonski aparat) kjer pri kom za spomin. Kranj se je spreminjal in spremenil in imel celo srečo. V Mariboru je šlo vse k hudiču, v Kranju pa so bili udarci prehoda v kapitalizem bolj umirjeni in zato danes "nekdanja Iskra" še vedno daje kruh nekaj tisoč ljudem.
Problem, ki je za naše otroke in vnuke in pravnuke bolj pereč pa je drugje: bo kranjska pridnost, kranjska pamet, kranjska industrijska tradicija šla v korak s svetom in bomo na novih področjih obudili "duh Iskre"? Bodo nove generacije ustvarile kaj, kar bo zopet pomembno, veliko, znano?
Govori se, da bi v Kranj lahko prišel tuji tehnološki velikan. Zakaj? Ker imamo odlično prometno lego in ker imamo tradicijo. Kruh naj bi dal novim generacijam izobraženih. Bomo videli.
Za zdaj velja: Iskra je zgodovina. Kranj bi se ji moral posvetiti in poskrbeti, da bi imeli kje zanamci priložnost spoznati tradicijo. Gorenjski muzej?