Na sodišču v Kranju sodijo nekdanjemu tesnemu sodelavcu Mohorja Bogataja, partnerju MO Kranj, bivšemu odvetniku Stanovanjske zadruge Gorenjske, sestavljalcu politične koalicije 2010-2014 že bivšemu odvetniku in bivšemu prebivalcu Slovenije Kristijanu Gnilšaku ter njegovemu soobotoženemum, direktorju iste zadruge v pokoju Francu Teranu. Ob tem, ko se je nekdanji kranjski župan (vabljen kot priča, a je "na turističnem potovanju") bliskovito odločil za poravnavo z zadrugo v znesku 620 000 našega denarja, je ves denar pristal na posebnem skrbniškem računu Gnilšaka. Ta je v enem dnevu decembra 2010 dvignil 364 000 gotovine, še okoli 55 000 je nakazal na zasebne oziroma druge račune. To je ponovil aprila 2011 - vsota 200 000. Tožilstvo v obtožnici navaja, da je tako "izginilo" 565 000 evrov, ostalo je šlo na račune upnikov zadruge. Zdaj v Kranju vemo, kje je denar končal in kot trdita obtožena, je vse to potekalo skladno z njuno pogodbo in dogovorom: denar je Kristijan pač porabil tako, da Teran ni imel in nima nič proti. Če poenotavimo več kot pol milijona evrov je povsem zakonito, legalno (kot trdi Gnilšak) pristalo - ne vemo kje. Oziroma: tako kot sta hotela Teran in Gnilšak in morda še kdo. Leta 2013 je Gnilšak prekinil pogodbo z MO Kranj v znesku 300 000 evrov (toliko je zaslužil s svetovanjem občini, Komunali, gasilcem ...) in prodal odvetniško pisarno ter odšel na Hrvaško kjer prebiva še zdaj. Dejanski "strošek" ali prejemek denarja, ki ga je od Kranja dobil je torej (upoštevamo oceno tožilstva) skoraj 900 000 evrov. Vsa čast!