Portret Kranjčanke s Primskovega bi bil lahko osnova za film. Ali vsaj reportažo. Judita Gartner se nam je na našo prošnjo odzvala z Danske. Iz države kjer je najvišji vrh visok nekaj sto metrov, ona pa je iz domače hiše gledala na Storžič. Štirje otroci (tri punce, zdaj gospe...), oče in mama z iglo in sukancem in "singerco". Judita je po gimnaziji študirala biologijo in spoznala (žal že pokojnega) Jureta (oporečnika in pacifista), ki je s svojim znanstvenim potencialom opozoril nase. In tako je mlado družino (s prvim sinom Janom) pot vodila v Avstralijo, v prestolnico Canbero, na univerzo. Nato so se preselili na Dansko kjer živijo že tri desetletja. Jure je postal profesor na švedski univerzi v Lundu, tja se je na delo vozila tudi Judita, razdalje med Dansko in Švedsko so pač to omogočale. Po prezgodnji smrti uglednega soproga, ki se je ukvarjal tudi z bojem proti raku, se je Judita preselila nazaj v Kobenhavn, dansko prestolnico. Danes se na delo vozi s kolesom, njeno delovno mesto pa je laboratorij. In to ne kjerkoli: v sloviti pivovarni Carlsberg. Odgovorna je za nadzor kakovosti in kvas, ki ga z Danske pošiljajo po vsem svetu. Sosednji laboratorij nadzoruje ječmen, še eden hmelj - pivo pa mora biti prepoznavnega okusa kjerkoli na svetu.
Judita danes rada teče, kolesari in tudi sama je v življenju bila na številnih preizkušnjah. Zato se rada vrne domov v Kranj, odide v Piran in še kam. Slovenijo in svoje mesto nosi vedno s seboj, obenem pa je postala "svetovljanka", ki je doživela različna okolja in ljudi. Njena misel o tem je izvirna, preprosta in poučna: "Všeč mi je, da ljudje v mojem okolju sedemo za isto mizo pri kosilu in se pogovarjamo čeprav o mnogi stvareh razmišljamo drugače oziroma moramo reševati zapletene probleme na delovnem mestu." Obenem dodaja, da včasih pogreša prijatelje, ki bi ji nenapovedano in spontano potrkali na vrata kot se je zgodilo nekoč ob obisku soseda v daljni Avstraliji. Zdi se, da je skozi vsa ta leta potovanj k sebi in k soljudem ohranila vedrino in sproščenost, iskriv in nalezljiv smeh in mehko dušo, a tudi pravo gorenjsko trmo, ki se ne ukloni niti ob najhujših izzivih, ki jih je pred njo postavil tok življenja. In če boste morda kdaj poleti segli po pivu z Danske, lahko ob požirku pomislite, da za njegovo kakkvost - delo opravlja z veseljem, pravi - skrbi naša Kranjčanka Judita.