Priznam, primerjava je lahko zgrešena. Ali pa sodik temu, da se zgodovina ponavlja. Kot tragedija ali farsa...ne vem. Vem pa, da je novi "Janšev filmar" kranjski režiser Mitja Okorn počasi postal tisto kar je bila Leni Riefensthal za Hitlerjev režim! Kranjčan je "dvorni" režiser? Ne vemo, vemo pa, da ga kot takega doživljajo tisti, ki Janše videti ne morejo. In potem tudi vladni film o virusu tako jemljejo. Leni je posnela vsaj dva filma, ki sta jo opredelila kot Hitlerjevo filmarko - o strankinem mitingu in olimpijskih igrah v času, ko je nacizem "prihajal na svetovno sceno"! Vse, kar je kasneje naredila (in tega je bilo veliko), je ostalo nekako v senci, predznak ljubljenke režima in njenega velikega vodje je ostal do njene smrti 2003.
Mitja Okorn je stigmo "Janševega filmarja" unovčil. Za prvi film 45 000 evrov, za film o virusu...ne vem. Cena je za umetnika vedno dvojna: simbolična in stvarna. Leni je zlasti simbolično ceni unovčila in tudi plačala. Kranjčan, zdaj nesporno in za vedno in...Janšev režiser bo to še doživel. Nekaj je dosegel: če so ob njegovih filmih tekle solze romantičnim, zdaj ne gre za nobeno romantiko več. Naš rojak (v Kranju ga nismo nikdar cenili oziroma vsaj pokazali, da ga cenimo...) je dosegel tisto kar javno najbolj zavrača: ne njegovo delo, njegov "delodajalec" je poglaviten!?
Tragika režiserja, ki je znal s filmi (čeprav za koga solzavimi) priti do Hollywooda, je na dlani. S tem, da je Janšev filmar, je svojo pozicijo hote ali nehote jasno determiniral. Jasno? No, ja: za ta razdeljeni narod, za to deželo sovražnega govora, za to naše Mestece Peyton v vseh izvedbah, ni povratka. Si naš ali njihov in po tem bomo sodili tudi tvoje filme, tvoje izdelke. Evforija na desni, zmrdovanje na levi in že jutri obratno.
Sprejeti Leni Riefensthal kot umetnico, je bilo za režim logično. Za svet sporno. Za posameznika: stvar presoje. Ne, Mitja Okorn ni Leni, je pa na dobri poti, da to za to Slovenijo postane. Sam nočem biti del publike, ki pazljivo gleda ali v kinu sedi desno ali levo. Filmi Mitje Okorna so mi všeč ali pa ne, ker sem predvsem ljubitelj filma kot umetnosti. Ali je umetnost mogoče "najeti", da ti služi, ne presojam. Še manj o tem, ali je Mitja Okorn slovenska Leni Riefenstahl ali ne. Vsekakor pa je največja tragika, da se nismo v glavah premaknili naprej od tistega nacističnega zborovanja, ki je bil za Leni eden vrhuncev kariere...še vedno eni slavijo velikega vodjo in drugi zanikajo vse, kar je in bo storil. Mitja Okorn pa nekaj zanesljivo je dosegel: zdaj ga res pozna še več ljudi, zdaj je stopil na sceno pa čeprav tega v tej obliki morda ni hotel.
Ko bo posnel film o strankarskem zborovanju SDS, bo čas za nov korak...njegov in naš. Takrat v Nemčiji ga niso zmogli. Leni je vse preživela, ker je bila predvsem umetnica. Režiserka. Bo tako tudi s Kranjčanom?