Popolnoma nič me ne zanima, kakšne avte vozi in koliko je plačal zanje. Še manj me zanima, kako mečejo žogo skozi obroč v mestu angelov. Ne briga me, kaj je kdo rekel o njem in kaj je rekel on o kom. Zdavnaj sem prenehal goltati "novice" o tem, kako genijalen je. Ko je poražen, je bil bolan ali pa ni njegov večer ali pa so sodniki krivi ipd. itd. Njihova liga me ne briga čisto nič, vsakomur pa seveda prepuščam, kaj zanima njega. Neprizadet sem ob "novicah" kako ga kje še objokujejo, kdo je kriv za selitev, ker so to pranja možganov s strani medijev, ki se hranijo z njim....
Imam pa prošnjo, ki je neobičajna in za mnoge bo obsojanja vredna: naj prvega maja ponoči izgubi še eno tekmo, ker sicer ne bom zdržal nove poplave "novic", ki to dejansko niso in so le prispevki o "bogu pod košema", ki je za povrh še Slovenec. Privoščim vsak koš in vsak milijon, občudujem lepe poteze in nesporno športno genijalnost. Se mi pa želodec obrne ob tistem naveličanem glasu, ki nam vsem daje vedeti, da so njegove besede kot božje razodetje. Še manj mi je simpatično, ko izziva druge in potem zopet naši malikovalci pišejo - pomislite - da mu drugi tovračajo. Vse je šlo v absurd, a zopet: kdo me sili k branju teha res bedastih in neštevilnih zapisov?
Tekem tam čez lužo ograjo močno preko 80 na sezono. Kar pomeni prav toliko zapisov o njem, ki je šport spremenil v dogajanje o njem, z njim. Če bo izgubil na prvega maja noč, bo tega vsaj nekaj dni (upanje) konec. Če pa ne bo....bo konec mene in vseh tistih, ki smo dobesedno besni ob tem nizanju kvazinovic, ki velikokrat s športom nimajo povezave. Kaj dela njegov oče, ali je tekmo gledala mama ipd. biseri žurnalizma so samo potrdilo, kam nas je to pripeljalo. Pa ponovim: čast športnemu genijo in to je vse. Ostala navlaka je medijska kloaka.
Miran Šubic, kavčar