Resnično in brez zamere: bo dost! Kaj je naredil, česa ni naredil, kaj je rekel, česa ni rekel, kaj bi bilo če bi bilo in kaj ni pa bi lahko bilo....medijska zasičenost z našim najboljšim košarkarjem je na robu neokusnosti! Konec koncev se vse to dogaja v tuji državi, na drugi celini in konec koncev (ali pa začetek začetkov) je predvsem za njih šport biznis. Klečeplaznost naših medijev do nesporno najbolj znanega Slovenca na tem svetu pa je postala absurdna. Kam to pelje, vemo: v nesmiselno poveličevanje tistega, ki sam dejansko samo igra neko igro. Nič več.
Jure Aleš je tudi v svetovnem vrhu. Kranjčan v športu, ki je (tudi) blizu slovenski tradiciji. Čim so smuči kje blizu, smo hitro vneti. Ko smo njegove letošnje uspehe izpostavili na Trmi, smo se prepričali, da smo ravnali prav: oziroma smo premalo za to skrbeli prej! Preko 1700 ljudi se je dotaknila njegova zgodba in to nas veseli. Milijoni v žepu? Ne bo šlo. Novinarji za vsakim vogalom in vedno? Sploh ne. Ampak: naš, kranjski športnik je skromen, a uspešen. Ne, ne - ne bomo se spustili v primerjavo z res že pretiranim idealiziranjem metalca žoge v koš. Primerjavo si lahko ustvari vsak sam in zase in nič nas ne moti, čepri tem zmaga ameriški tip športnega pristopa.
Kaj nas bo rešilo jutri? Kako bomo obstali in ostali (v športu in nasploh)? Predvsem in samo, če bomo zdrav pristop do gibanja (na snegu ali pod koši) vcepili otrokom. Danes hočejo vsi biti kot tisti, ki skoči ven tudi ko odprete konzervo, kot se reče. A se mi zdi, da je bistvo nekje drugje: več, precej več mora biti tistih športnikov, ki zrastejo in uspevajo skoraj brez šelestenja bankovcev.
Zato je tako dobro, da ste na Trmi prepoznali Jureta Aleša. Zato je tako dobro, če bomo v nesojenem mestu športa uspeli vzgojiti čim več takih. Ker so to idoli in ideali, ki nam prevečkrat manjkajo.
ps
Vsa čast slehernemu Slovencu, ki osupne svet. Ker so nam vse življenje največ politiki plozali o "majhni državi, majhnem narodu". No, če izhajam od sebe: nizki smo lahko, majhni pa nikakor ne!