Poznava se dolgo. Kakšno sva rekla, ko so bili nad njim temni oblaki, a se pozdravila tudi v Dražgošah. Bogdan Knavs je pater, gvardijan frančiškanov na Sveti Gori nad Novo Gorico kjer se trudi izboljšati marsikaj. Tokrat je povabil v goste in bilo je lepo, slovesno. Nova pridobitev ni zadnja v vrsti, Bogdan je po gorenjsko trmast in vedno zre naprej. Vsak človek v kaj verjame in veruje, v najinem primeru naju ne druži cerkev ampak vera v boljši svet. Bogdan Knavs je v svojem življenju pokazal, da vera odpira vrata in mi pač vstopamo, ko začutimo potrebo po nečem, kar nam olajša vsakdan. Ni mu bilo vedno lahko, ker Cerkev (z veliko...) pač ima svoje norme in tudi zaradi tega je bil že deležen nič kaj lahkega poduka nadrejenih. Toda to je njegova pot in vesel sem, da so se nama najine kdaj pa kdaj križale. Spomnim se, ko je nekoč zazvonil telefon: "Ste vi direktor Triglava? Jaz sem Bogdan Knavs, pater in Gorenjec. Imam rad naš klub in vas vabim...." Ostalo je pač prinesel in odnesel čas, takrat na Sveto goro nogometaši niso šli, a vezi so ostale. Do danes in naprej! Bilo mi je lepo pri srcu, ko je po obisku in moji zahvali napisal nekaj lepih besed in jih končal tako, kot jih midva skupaj nogometno znava "V nove zmage!" Za Bogdana, človeka, patra s srcem ne dvomim. Še veliko jih bo. Številni gostje na Sveti Gori so bili dokaz, da je vera v ljudeh. Naša vera v nekaj več, v nekaj boljšega....
Bogdan Knavs je vedno premoščal razlike četudi jih drugi ustvarjajo. Kaj ne uči vera, da smo pri Bogu vsi enaki...?