Vsak pogled nazaj je subjektiven. Leta 2010, natančno na današnji dan, je NK Triglav začel tlakovati pot v prvo ligo. Temelji so bili jasni: lastna nogometna šola, plačane vse obveznosti, domače moštvo, doma vzgojeni trenerji. V Vipavi je odločilen zadetek dosegel nogometaš, ki si zasluži, da je zgled zrelega, poštenega športnika. Rok Dolžan je bil otrok kluba, na koncu so ga bolj ali manj "pospremili" iz njega zBrko in podobni liki...Pa ni pomembno: v odločilni tekmi je zabil gol, potem še enega bolj pomembnega Interblocku...a ostal skromen in pošten. Danes nima vstopnice za VIP tribuno kjer se šopirijo tisti, ki so se po kranjskih gostilnah zaklinjali, da "tale Triglav ne bo nikdar v prvi ligi". Leto 2010 je bilo prelomno, ker je pomenilo zmago koncepta, zmago športne politike, ki ji je - takrat - čestital tudi Zlatko Zahović in seveda mnogi drugi po kliubih naše države. Fantje kot Rok Dolžan ali Dejan Burgar ali.... (res jih je ogromno) so bili zaščitni znak kluba: za Triglav so dali vse od sebe - to je ključ uspeha slehernega kluba. Tisti, ki smo v Vipavi 16.5. 2010 dojeli, da smo korak od prve lige, smo ponosni na čas, ko je Triglav bil na svoji in samosvoji poti...