Ne bom si domišljal, da veliko ljudi bere Trmo - ampak vsaj eno pojasnilo smo si zaslužili glede usode našega kluba. Skupščino so prestavili, razlogov niso navedli. Lahko ugibam(o) o vsem, kar se dogaja. Lahko si predstavljam, kako težko je oblikovati vodilno ekipo v času, ko še težje oblikujemo ekipo na igrišču. Seveda pa obenem od odgovornih ljudi, ki so odgovornost sprejeli, pričakujejo vsi v Triglavu in vsi okoli njega - dejanja. Konkretna in jasna. Sam sem formalno še vedno predsednik kluba, a sem vsa operativna pooblastila predal že lep čas nazaj. Razreši me lahko skupščina in tega si iskreno želim, ker nočem biti breme kluba, ne snov za ugibanja, kaj še počnem, katere niti vlečem in kako delujem nekje "iz ozadja"!

Če je torej skupščina odpadla, nič hudega - samo, da bo na koncu rezultat pravi. In če smo v soboto videli "tavanje v megli" na igrišču, nič hudega - samo, da bomo imeli moštvo, ki bo igralo nogomet. In prej ali slej bo treba pri tem sneti maske in se ne skrivati več ne za čustveno izčrpanost, ne za poškodbe, ne za mladost in neizkušenost. Predvsem pa: želimo videti spremembe. V vodstvu, ki bo boljše od prejšnjega, v ekipi, ki bo vsaj drugačna po igri od dosedanje. Želim preveč? Hočem nekaj zdaj, kar prej nisem bil sposoben zagotoviti? Tudi taka vprašanja so še kako na mestu, ni dvoma. A naj spomnim, da smo oblikovali nov UO z ljudmi, ki danes tudi v Sloveniji dejansko odločajo o marsičem. In zraven ni bilo tistih, ki mešajo štrene v zakulisju. In na igrišču smo zagovarjali neko pot in koncept, ki sem ga dal pod vprašaj po tekmah z Nafto in Domžalami, ko smo nakazali, da padamo v prostem padu. Zaključek? Zase vem: odhod. Kdorkoli lahko reče: umik. Marsikdo: beg. Še več jih lahko ugiba ali pa tudi ne, zakaj.

Naj še enkrat za Triglavane ponovim: včasih je treba dojeti in sprejeti, da postajaš ovira. Zase in za druge. Nelagodno je ljudem v tvoji senci, treba jim je pustiti, da pridejo na plano, zadihajo s polnimi pljuči in naredijo več in bolje. V to upam in verjamem. Mnogokrat so mi očitali "trdo roko", me zmerjali s tatom in lopovom - to je del gorenjske in slovenske nogometne folklore. Zato sporočam še enkrat eno bistveno informacijo sebi in drugim: zvečer sem hodil in hodim mirno spat. In se zbujal s skrbjo za moj klub. Tako je to, če živiš Triglav. In jaz ga živim, ne glede na funkcijo, položaj. Da se ve!