Bilo je vroče, kot v peklu. SPINS je tokrat presenetil z dobro pripravljenimi igralci, ki so tekli in bili ostri v dvobojih. Kjer smo (ponovno) videli na delu "rutinerja-veterana", ki ni zmogel enega poštenega dvoboja v Triglavovi majici in kopico takih, ki si niti preizkušnje ne zaslužijo. In zopet je prvoligaško željo kazal Zolič (ki mu je vseeno, ali je trening tekma ali odločilna za prvo ligo - vedno gre 100%), po telesnih lastnostih sta izstopala Sever (a ga bo že kdo naučil igrati zadnjega veznega igralca???) in Klemenčič (bivši Domžalski brzinec je dojel, da z mladincem na silo ne gre), izstopal pa je tudi Jelar s svojo "odsotnostjo", ki je že tragična zanj in za moštvo. Burgar je Triglavu očitno rekel zbogom, kar je logično: če ti vzamejo trak, da ga lahko nosi tudi "dopustnik", ti pač povedo svoje in ti greš svojo pot!? Temeljna ugotovitev: dva tedna pred prvenstvom o moštvu ni sledi, ker smo "prešpricali" nekaj lekcij iz nogometa. Če si veren, verjameš, da se da odpustiti vsak greh - a v nogometu gre drugače: grehi te tepejo po glavi brez milosti, prej ali slej. No, posebna kulisa pa je bil "strokovni dvojec v senci", ki se je zdel obupan sam nad sabo, igralci ipd. itd. Hojla, fantje: za vse nas (z navijači vred) je prva liga nagrada, vzemimo jo tako in delajmo. Eden od tistih, ki Triglav dobro pozna in se z nogometom ukvarja mi je rekel misel, na katero bi bil tudi sam ponosen: "Nič ni spremenil trener, vse je nekako isto!" Jojmene - pa še res je. Sicer pa: prvenstvo in prijateljske tekme nimata povezav, od jeseni 2011 pa bi si vsi želeli, da bi imeli vsaj slutnjo - moštva. Moštvo pa so tisti, ki hočejo. In vodijo jih tisti, ki jim moštvo zaupa. "Dob sindrom" pa ostaja, jasno.