NK Triglav ima predsednika, ki se spozna na javni prevoz, humanitarne dejavnosti, zavarovalništvo, socialne težave ipd. itd. Krajši bi bil spisek, česa ni vešč. Ali česa ne zna. Blagor Triglavu.
NK Triglav ima trenerja, ki je resen konkurent Rastu Tepini. On pa je lajnar že ... let. Lepo vrti lajno, ista muzika prihaja iz nje, lajnar pa se nasmiha in kaj zasluži. Z našim trenerjem je žal enako. Seveda je pri lajnarju stvar preprosta: lajna opravi svoje. Naš (Triglavov) trener pa ima drugačno okoliščino: mi opravimo svoje. Pridemo in gledamo in šele potem "lajnar nogometni" zlajna svoje - kako čaka na tega ali onega, kako smo igrali dobro prvih ali zadnjih ali srednjih ... minut.
Triglavove trenerje spoštujem. Pridni so, delajo v razmerah, ki niso lahke. Ampak: to ne pomeni, da nimajo vsaj zrnca soli. Da vsaj malo ne znajo razmišljati in kaj (novega) povedati. Npr: Burgarja sem tako ali drugače odslovil, ker ga ne potrebujemo. Npr: Stojnič je na stara nogometna leta postal vezist, ker sem jaz tako odločil. Težko teče in ne more hitro teči - pa kaj! Npr: Lidjan je iz Ljubljane in je torej boljši kot Nazič. Nazič je Triglavan, Lidjan pa.... Ljubljančan. Zato je on prvoligaški igralec, Nazič pa ne.
Kaj je torej problem v klubu kjer predsednik vse zna in zmore (in računa na poslanski stolček)? Kaj bi se torej ukvarjali z ekipo, ki igra odlično, ker jo vodi odličen trener (in sodelavci) in v 450 minutah zmore zadeti 1x (enkrat)? Naj trenerju in športnemu direktorju pomagam: napredek je očiten!!!! Lani smo dobivali gole kot za stavo, letos pač ne. Res je, da jih nismo dajali veliko tudi lani, a letos jih še manj. Rezulat je pa znan.
Osebno imam rad predsednika (pokazal sem mu pot do Športnega centra...) in trenerja (lociran je bil na "zadnja pošta Lesce", ko sem ga povabil v klub) in tudi vse ostale, ki se trudijo. Delajo. Ampak: trudi se in dela tudi pralni stroj. Ga zato hvalim? Padem dol, ko ga vključim? Ne, le perilo mora biti oprano. Zato raje ostanem v tisti široki množici, ki pade pod krilatico, da se "na fuzbal in politko vsi spuznamo". Priznam: politika mi smrdi, o javnem prevozu ne vem veliko, ne vidim se v parlamentu in stanujem kar tam kjer sem prijavljen. Zato želim uspeha tako "vseznalčku" kot "nogometnemu lajnarju" : iskreno. Le nečesa ne bosta doživela v tem življenju - da bi mi rekla, da vidim belo, če sam vidim črno ali obratno. Tu pa je srž življenja in celo nogometa: farbati nikogar ne moreš - vsaj dolgo ne!