Nekoč smo jih pa imeli: ne planetarno znane, ampak svetovno in evropsko - priznane! Brata Petrič pa Nejc Zaplotnik pa Marko Milič pa...Kranj je bil od nekdaj pojem individualnih športnih dosežkov, v igrah smo bolj ali manj capljali za drugimi. Vaterpolo bi bil lahko izjema, a jug države je bil premočan za kranjski vaterpolo, ki pa je zbral ob letnem bazenu 1500 in več ljudi.
So otroci nekoč imeli idole, ki so jim kaj pomenili? Danes Slovenija in svet občuduje Luko Dončiča, Kranj pa je v poletni senci. Naši otroci pa seveda še vedno občudujejo športnike. Je Kranj naredil premalo, da bi dojeli, kako dobre kolesarje imamo? Že mogoče. Imamo košarkarje, ki gredo po poteh slavnega najboljšega novinca NBA? Že mogoče, ne vemo. In plavanje in atletika? Smučarski skoki? No, prevzeli smo "uvožene" Peterko, Prevce - naš Kranjec je smuči obesil na klin. V nogometu mnogo ljudi ne ve, da je Josip Iličić Jojo "evropska zvezda", vredna nekaj deset milijonov....
Kranj ima mnogo pridnih, ustvarjalnih trenerjev za delo z mladimi. A primer NK Triglav je zgovoren: ko jim zavlada manj izobražen, a prefrigan "capo di tutti capi", je pot navzdol žal nujna. Nesposobnost dojemanja, da je delo z mladimi na eni strani množičnost in na drugi ustvarjanje idolov, ki za šport ogromno pomenijo, je seveda lastna takim, ki v boju za svojo rit žrtvujejo tudi strokovnost pri delu z mladimi. Škoda je, da nekoč najbolj športno mesto danes nima športnika (ČE GA IMA, BO TRMA VESELA DOPOLNILA, ODGOVORA, ARGUMENTA), ki bi opozarjal nase, privabljal otroke v šport. Tudi to je naloga aktualne oblasti, ki pa ji tega ne more nihče zapovedati: novi Petriči, novi Miliči in drugi bodo nastali in postali pojem za otroke, vzorniki za generacije, če jim bomo to omogočili. Če bo naša oblast nekega leta zmogla izpeljati akcijo: "Dan (dnevi...) brez spleta!" in bo kranjska mladina našla nekje pozabljeno žogo, plavala, tekla....več kot zdaj!
