Včasih je sreče preveč za en dan: najprej kolesarja grizeta klanec in tekmece, nato pa se zgodi - žoga. Lahko ste proti, lahko ne marate, lahko vam je vseeno - nogomet je najbolj pomembna nepomembna stvar na svetu. In včeraj je Kranjčan po eni uri igre pokazal, kaj je talent. Kaj je spretnost pri 190 cm višine (Messi jih ima kaka dva decimetra manj): žoga je vse povedala in sporočila napadalcu, da naj steče sam proti golu! Podal jo je naš kranjski Jojo. Ni bil vedno največji garač. Ni bil vedno najboljši primer za uspeh po trdem delu. Je pa talent: žoga, ki je potovala v noge napadalcu, je to sporočila. Pobožal jo je z nogo ravno dovolj, da je prehitela branilca in ujela napadalca. Temu se reče - talent. Tega se ne da naučiti. Kakšna razlika od garanja na kolesu kjer je talent nesporno enak ali še večji: glava sili telo naprej, noge morajo ubogati...Žoga pa je predmet, ki mora ubogati. In včeraj smo v eni potezi (k sreči slovenski, naši, kranjski) videli, kaj je lepota športa in talenta. Josip Iličić Jojo je v Kranj prišel star 1 leto. Bil je nogometaš Triglava kjer je kazal talent, a ni bil garač. Odpeljal ga je Miran Pavlin v takrat "čudežni" Britof in kasneje naprej, v članski nogomet. Ko je Triglav leta 2010 v kvalifikacijah za prvo ligo izločil super bogati Interblock, je bil Jojo pred 2500 gledalci (rekord po obisku) na klopi. Ostalo je pač znano: Maribor-Palermo in zdaj Atalanta, liga prvakov. Zakaj? Zaradi tiste žoge včeraj.