Jani Grilc je od lani upokojen, a še vedno vpet v skakalni šport. Če kdo, potem on pozna vse tegobe in muke naših skakalcev (glej tekste na Trmi o Boru Pavlovčiču ipd.) s telesno težo: "Pravila so pač taka, poskus spremembe pred leti ni bil uspešen. Miran Tepeš je poskusil zadeve spremeniti, a okosteneslost FIS je znana. Nesporno je teh težav in bojev s tehtnico ogromno. Posebej zato, ker se to dogaja lahko tudi v precej rani mladosti, ko organizem mladega športnika potrebuje marsikaj, a je pri skakalcih seveda omejitev jasna. Spomnim se, kako se je uspešno boril s kilogrami Robi Kranjec in mu je še ostalo to, da se ukvarja s športi kjer troši energijo...Tudi z Borom sodelujem in poznam njegovo voljo, da bi zopet skakal na vrhunski ravni. Fejst fant je..." pravi trener z dolgoletno prakso in dodaja: "SKRBI ME UPADANJE ŠTEVILA SODELUJOČIH REPREZENTANC, TO NI DOBRO ZA ŠPORT. RES JE TEHNOLOGIJA MERJENJA ZDAJ NA VRHUNCU, A TA ŠPORT V OSNOVI USIHA. TO MORAMO SPREMENITI. TUDI PRI NAS BI MORALI VEDETI, DA JE TO ZA MLADE RELATIVNO POCENI ŠPORT GLEDE POGOJEV IN OPREME, SKAKALNIC PA IMAMO KAR NEKAJ. ČE BODO ŠE HUDE OMEJITVE KLESTILE ŠTEVILO SKAKALCEV, NE BO DOBRO ZA PRIHODNOST." Jasno je, da je pri nas stroka v smislu razvoja športa doma na Fakulteti za šport. Ne prvi človek tega inštituta, gospod Vodičar, ne dekan, ne kdorkoli od vodilnih nam na naša vprašanja ni niti odgovoril. Preprosto so umolknili. Ker nimajo odgovorov? Ker se jim zdi pod častjo razlagati strokovno laikom? Ker so lepo zaviti v svojem zapredku in delajo kar hočejo? NE VEMO, NAS JE PA SRAM TAKEGA ODNOSA, KI SAMO KAŽE, DA JE ŠPORT SICER EN POJEM, A V SEBI SKRIVA MARSIKAJ. TUDI AKADEMSKO IZOBRAŽENE LJUDI, KI NIMAJO ODNOSA DO JAVNOSTI IN - ŠPORTA.
