Danes smo kavčarji v zadregi: kaj bi kritizirali in zlasti - koga? Sam priznam, da bom tokrat (skoraj) tiho. Ker sem se znova prepričal, da se lahko ugrizneš v jezik, če si preveč kritičen. Zakaj to pišem? Bil sem silno glasen, ko je v Sarajevu 1984 Jure Franko dejansko obnorel takratno skupno državo, da o Bosancih, ki so peli "Volimo Jureka više od bureka!", ne pišem. Kot novinar sem bil tam doli nekaj časa: bil sem ob progi za bob in dojel, kaj to je. Srečal sem slavnega Nykannena, legendo skokov...Ni znal besedice angleško, jaz ne finsko pa je nastal kratek intervju v Olimpijski vasi. Takrat smo noreli zaradi srebrne kolajne, in danes se je to ponovilo. Uživajmo ob šampanjcu (priporočam srebrno penino), sam pa dodajam: ŠPORTNIK, KI ME VEDNO ZNOVA NAVDUŠI, KO NI NA SMUČEH, JE PRAV ON. ŽAN KRANJEC. UMIRJEN, SKROMEN, REALEN, POŠTEN DO ŠPORTA IN DO SEBE IN DO NAVIJAČEV. DANES JE NJEGOV DAN, DANES MU JE VES TRUDI POPLAČAN. KOT VEDNO (PA NAJ GRE ZA NEUSPEH ALI USPEH) PA JE TUDI TOKRAT NAVDUŠIL S SVOJIM POGLEDOM NA VSE SKUPAJ. PO OSVOJENI SREBRNI OLIMPIJSKI KOLAJNI V VELESLALOMU, KI SMO JO ČAKALI OD 1984! Sem že tiho....