Peter Prevc je nosil slovensko zastavo na otvoritvi dogodka, ki je vrhunec slovenskega športa po oragizacijski plati. Kaj pa tekmovalna? Obeti s treh drugih SP to zimo niso najboljši: ni kolajne, ni zmagoslavja, ni navdušenja...
Kdorkoli je kdaj občudoval skoke Petra Prevca, je danes lahko zazijal: ni se uvrstil na tekmo, tudi brat Domen ne. In pred nekaj meseci je preneha skakati Cene. Nika Prevc, sestra v dinastiji skakalcev iz Selške doline pa počasi prihaja v ospredje.
Kdorkoli danes morda "pljuva" po obeh bratih, ki sta bila med šesterico Slovencev najslabša, naj se ugrizne v jezik. Šport je žal tudi krut. Ne pozna minulega dela in zaslug, vsak dan je nov trening, tekma. Zato je treba danes pozabiti na "slovenceljstvo", ki do onemoglosti slavi uspehe in ne oprošča neuspehov. Bratje Prevc so (bili) nesporno svetovna zanimivost, ker so kar trije v svetovnem merilu znali navdušiti.
Danes so verjetno vsi razočarani, tudi mi smo lahko. A to je sestavni del življenja vsakogar od nas: nekoč se zalomi, nekoč pač ne gre....in treba je premagati neuspeh kot je treba dojeti uspeh. Ne zmorejo vsi enako teh bremen, a bratje Prevc so bili ponos in zato danes ne smejo biti - v posmeh. Skoki so eden tistih športov kjer odloča marsikaj in to ni nobeno opravičilo: stisnili bomo pesti pač za tiste, ki so si na skakalnici zaslužili tekmo, morda tudi slavo, kolajno ipd.
Če bi danes lahko, bi bratoma Prevc stisnil roko in rekel kaj spodbudnega. Res sta izpadla in res bodo drugi branili barve Slovenije, a sta samo športnika. Celo najboljši pa so ljudje, kajne!
Premislite dobro, preden se poismehujete ali omalovažujete današnji neuspeh dveh, ki sta že in morda še bosta krojila svetovni vrh skakalnega športa: na tak način dajete v nič naš šport, naše športnike, Planico. Kajti najbolj od vseh sta si tekme želela onadva, kajne.
Slovenski skakalni šport se ni začel in se ne bo končal s Prevci. Da pa so sestavni del tega mozaika, mora biti vsem jasno. Glave gor, fantje...!
Miran Šubic, kavčar