Imel sem srečo, da sem doživel Križajeve čase. Bojana osebno poznam - pa ne samo njega: celo vrsto športnikov, ki so nam nekoč vsakdan spreminjali v zadovoljstvo in veselje. Ker je bila Slovenija pač (mala, a vendar) "smučarska velesila" in država kjer smo imeli tovarno smuči. Nimamo je več. Pa smo imeli "vražje Slovenke". Nimamo jih več. Pa so bili slalomisti, ki so krojili vrh. Ni jih več.
Je pa dolg. Milijon ali tam okoli - po javnih podatkih in podatkih smučarskih vladarjev. In je apatija marsikje v reprezentancah. Moški slalom? Dajte no mir! Moške hitre discipline? Ne se hecat. En smučar, ne ravno rosno mlad in - zapik. Dekleta še malo lovijo stik z vrhom ali vsaj "širšim vrhom". Pa ne vsa in ne v vseh disciplinah. Nasploh je - na primer - superveleslalom za slovensko smučanje "fata morgana", ki se sicer prikaže - a redko...
Ampak: "kavčar" kot sem znam samo šimfati, bodo rekli tisti, ki v tej kolobociji živijo kar dobro. Vozijo se po Evropi in svetu in malo manj vozijo po strminah. Za mnoge je žal finalna tekma željica za katero je treba kup srečnih okoliščin, da se izpolni. To je torej slovensko smučanje danes. Pa tek, biatlon? Sem že slabe volje in, da nisem depresiven, se spomnim na skakalke in skakalce. Vsaj nekaj. Pa čeprav marginalnem športu marginalne konkurence nekaj držav - tu še zmoremo!
Zato si danes dovolim vremensko napoved:
ZIMA BO IZREDNO HUDA. PADCEV BO NEŠTETO. MRAZ BO TAKO HUD, DA BODO URE PODIVJALE IN BELEŽILE ČASE OB KATERIH NAS BO GROZA. VSE TABLETE PROTI GLAVOBOLU IN DEPRESIJI BODO DOBRODOŠLE. GLASILKE BODO TRPELE, KER KRIČATI OB MRAZU NI DOBRO. PA ŠE NEKAJ: ČE IMATE LE ŠE KAK EVRO VEČ, GA PODARITE UBOGIM. DOMA SO V LJUBLJANI, POZIMI JE NJIHOV VES SVET....
"Kavčar" z vizijo ....