Zima pravi, da je pomlad. Termometer pritrjuje. In mi? Pogled na hribe kaže belino, a v bistvu smo zeleni od jeze. Ker nam ne gre na belih strminah in ker se nam zdi, da smo smučanje izgubili. Njega dni so nam Hrvatje ipd. rekli "skijaši", danes pa....danes pa oni stopajo na naše mesto "smučarskega naroda".
Ne gre za nekega smučarja, ki mora igrati vlogo "talenta" pri 28tih. Gre za nekaj, kar pogrešamo tudi okoli nas: za mlade, ki smučajo na prvi vzpetini, da bi jutri vozili po strminah. Kot nekoč tisti asi, ki se jih samo še spominjamo in kličemo nazaj nek čas in beremo take izjave smučarja, ki je na spletu tarča posmeha - a to sploh ni problem...
Kako smešno zvetni tole izpred začetka sezone kjer v paradni disciplini (Križaj, Petrovič...) nismo nič drugega kot "za zraven", sosedje Hrvatje pa pri dekletih in fantih čisto - zraven. Šport je krivulja uspehov in neuspehov, to drži. A če ni prave stroke, pravega vodenja, pravih talentov....ne pomaga niti umetno prikrit propad športa, ki je tako naš, da bolj biti ne more. Ampak: smo mi njegovi?
Navijač
PS
Nekoč smo v Kranju vedeli, kdo je Mojca Dežman ali pa Grega Grilc. Danes se morda kdo spomni, da je Hrobat "naš", a tudi on ne more prikriti dejstva, ki lahko mesto pod Krvavcem (in to pišem znova in znova) skrbi: nimamo kranjskih smučark in smučarjev in zelo malo skakalk in skakalcev je iz Kranja. Naš župan mora žičnice otvarjati na Krvavcu, da se smučarije sploh zavemo....Žalostno.