V nekdanji državi so bile vedno "tekme stoletja" in "usodne tekme" v nogometu. Čustva pač. In če je kdo naslednik vsega tega so naši sosedje, ki so - o tem ni dvoma - nogometna velesila. Tako jih jemlje svet, a sebe jemljejo povsem drugače...Gledanje in dojemanje nogometa po hrvaško je nevaren sindrom, ki te lahko pripelje na rob nogometne blaznosti: V PETIH TEKMAH SO PREMAGALI SAMO KANADO, OSTALO JE PAČ REGULTARNA - A VENDAR - LOTERIJA STRELOV Z BELE PIKE. Proti Brazilcem so bili "na strelišču", nato je na pol avtogol odločil o podaljških ipd. Pa vendar smo lahko spremljali evforijo "Mesi bo zdaj Lesi in gre domov..." Pa je Lesi ugriznil in ni šel domov...

Nikdar nisem maral nogometa, ki ga igrajo Hrvati in njim podobni. Kjer v eni tekmi z enim strelom na gol potem mislijo, da so nogometni bogovi. Takih ni malo: maroški čudež je čudež obrambnega nogometa, da bo jasno. In po tekmi je kajpak kriv sodnik ipd. - kot v časih nekdanje "juge" kjer nas na igrišču nihče ni maral in so bili vsi proti nam...

Je pa ena razlika. Kdor jo hoče videti, jo vidi. Prvi igralec Hrvaške je igralec, ki neumorno teče in dobro podaja in je vodja ekipe. Prvi igralec Argentine pa je nogometni genij s podajo in golom. Včasih nogometno sicer nadpovprečni z delom dosežejo visoko raven - a nikdar niso geniji, niso tisti, ki delajo razliko pri bistvu nogometne igre, ki je še vedno - igra in z njo nadigravanje.....

Slovenija v športu z delom lahko marsikje uči tudi velike, da je bistvo prav v tem. V nogometu se je to že zgodilo. A tisti svetovni fenomen nogometa prinašajo taki kot je čarovnik v dresu Argentine. Bi se mi strinjali, če bi nam kdo rekel, da je Luka Dončič dober, ni pa - poseben? Ne, prav to ga razlikuje od drugih: sposoben je narediti nekaj več.

Nikdar nisem sprejel in dojel vdora denarja v nogomet. Zame je to anomalija, a trg me demantira vsak dan. Toda Argentinci na tribunah so del tiste publike, ki ima rada nogomet kot tak. Jasno: lažje jim je, ker je pri njih začinjen z dodatki genija v nogometnih čevljih. Hrvaški pristop pa smrdi po balkanski miselnosti v slabem smislu in kompleksih, ki jih velikokrat Slovenija kaže čeprav to ni treba: majhnost, omejenost ipd. je v glavah in obnašanju - v delu tega ni. Šport je vendarle eno od področij kjer delo in talent lahko pomenita uspeh, ki je odvisen od tebe....

Če uživaš nogomet kot naši sosedje, si genij, ko zmaguješ in poteptan v blato, ko si poražen. Podobno je pri nas, le njihova arogantna vzvišenost (s podlago, da bodo druga najbolj uspešna ekipa zadnjih dveh SP) je tako izražena, da jim potem privoščiš padce, poraze....Ker lahko si tudi zmagovalec, a moraš znati zmagovati. Da o porazih ne pišem.

Miran Šubic

ps

Medijska obsedenost slovenskih medijev s hrvaškimi pevci in pevkami in aferami in športniki in....je obratnosorazmerna z drugimi državami okoli nas. Vsakič, ko preberem, da se ga je nažrl in tepel ženo ta in ta hrvaški pevec, sem zgrožen: da to počne in da to berem v slovenskih medijih...Hrvaški nas ne šmirglajo, kot se temu reče, skoraj nikoli... Če bi oni imeli Dončiča etc., bi se jim že "zmešalo"....mi pa smo te idolatrije že malo siti vsak dan, kajne?