Zdaj že znan storilec je največjemu kipu Tita (v Velenju) odrezal glavo in jo skril v prtljažnik avta. Policija je obvestilu župana našla glavo, storilca. To je epilog. Seveda pa taki dogodki vedno znova navržejo kup polemik: vedno z ideološkimi predznaki. Eni so za Tita (in podobno), drugi proti...a nič o tem tokrat. Imamo primer ravnanja z dediščino doma, v Kranju.
Ko so prvemu županu po osamosvojitvi Vitomirju Grosu predlagali, da "počisti" Slovenski trg in odstrani kipe kiparja Dolinarja, je to zavrnil. On, ki je bil vse prej kot kak komunist ali pristaš bivše države, je dojel in sprejel in uveljavil, da je to pač del zgodovine. Pa roko na srce: kipi so res "realsocialistični" celo za laika, ampak: so del zgodovine Kranja in Slovenije in - če hočete - celo naše umetnosti. Ostali so do zdaj v Prešernovem mestu na svojem mestu, a prišli so župani, ki so manj obzirni do tega, da gre pač za spomenike in dediščino...Eni postavijo obnje "ringlšpil", drugi drsališče....
Pa nočem pridigati nikomur. Brez občutka za zgodovino in še kaj je mogoče politično (pre)živeti. V Prešernovem mestu kulture pa je to seveda dokaz, da kot odgovoren za vse (kar pač župan je) preprosto tega izročila - nisi vreden!
To nas lahko žalosti, a nič se ne spremeni in se ne bo: kipe ljudem postavljamo ljudje in odnos do njih je pač lahko (ne) človeški, kajne?