Takole je zgoraj kot pozoren bralec Boris opazil nedeljsko novost Trme: OTROCI OB PESKOVNIKU SO ZOPET TU! Nekako se mi je zazdelo, da naša politična scena kar kliče po tem in zdaj moram dodati še "podlago". Leta 2019 sem se odločil, da po več kot štirih desetletjih pisanja Dnevnika odidem. To sem označil v glosi, ki sem jo po ukazu Dnevnikovega lisjaka pisal enkrat mesečno za sobotno prilogo Objektiv. Določil me je on, a so me v bistvu določili zapisi v rubriki N.N. in podobni - vedno sem skušal malo po svoje kaj opisati in tako se je rodila ideja o otrocih, ki se igrajo ob peskovniku in uganjajo svoje norčije. ŠLO JE KAJPAK ZA PONAZORITEV NAŠIH POLITIKOV IN POLITIČARK, SVOJO VLOGO PA SEM PRESTAVIL ZA BALKONSKA VRATA NAD NJIMI KJER BOM ŠE NAPREJ POSLUŠAL IN POTEM PISAL. Priznam, da sem bil na idejo ponosen, ker je bil okvri mojih glos tako določen in vir neustavljiv. Bom malo domišljav: so me kar mnogi opozorili, da glose berejo in se - zabavajo...Upam, da bom znal to ohraniti. Zanimivost: Dnevnikov lisjak je glose ukinil. Zakaj? Morda zato, ker nas je večina piscev že Dnevnikova preteklost in ni našel novih. Vsekakor pa glos v Objektivu ni več, bodo pa na Trma.si. Dovolil sem si opozoriti z gloso, da odhajam po desetletjih zvestobe časopisu, ki zdaj žal tudi sam vse bolj odhaja od bralcev...In pomislite: samo eden odavtorjev glos v Objektivu me je "prebral" in me poklical: "A ti greš!?" Hudič je hotel, da sem imel prste zraven pri njegovem odhodu kar samo pokaže in dokaže, da se zgodbe prepletajo.....Dnevnik je za iulustracijo glos uporabil mojo "narisano" fotografijo, ki sem jo "vzel s seboj" čeprav mi je lisjak skušal to preprečiti....Zadnja glosa v Dnevniku je imela naslov "Odhajam, torej sem" - a zdaj ima lahko drugačnega. Trma.si namreč tolče vse rekorde in presega vsa pričakovanja, torej - "Pišem, torej sem!" /trmast/
