Vsi bomo enkrat stari, pravijo. Starost=modrost, dodajajo. Pogled na kranjsko politično elito v mestnem svetu nas o tem prepriča. Zopet in še vedno vladajo v poziciji in opoziciji tisti, ki so vladali desetletja. Nekoč so prisegali na eno partijo, zdaj na demokracijo. Godilo se jim je dobro in tudi zdaj kot upokojenci uživajo priboljške še od politične aktivnosti. No, Piskerniku in Bohoriču in Štefetu in Frelihu res to ne pomeni kaj dosti, ker so Sava, Merkur, Elektro in Domplan bila dobra izhodišča. Nekateri so se znašli tudi kot novi lastniki. Tudi svetnik Boštjančič kot pravi vojščak partije in tožilec sodi v elito, ki je krojila Kranj in njegovo sedanjost.
Kaj imamo? Dovolj vrtcev? Ne. Človeka vredne slačilnice v edinem pravem športnem objektu? Ne. Tržnico? Ne. Avtobusno postajo? Ne. Poslovno cono? Ne.
Česa nimamo? Merkurja? Da. Save?Da. Planike?Da. (spisek je dolg).
Kaj želimo? Igrivo mladost naših mestnih svetnikov smo občutili, ko so si ščitili svoj "mesni pravilnik". To je bil kazalec, kakšni so, kako razmišljajo. In pri tem jim je veselo pritegnila "srednja generacija", ki ima ogromen vpliv (Grims,Potočnik,Bratušek, Homan,Vončina Slavec niso ogorčeno napadli pravilnika,ampak ga posredno in neposredno podprli). Podoba je torej značilno kranjska: tisti, ki so nam polizali smetano v socializmu, jo ližejo tudi zdaj.
Z našo pomočjo. Ker oni kandidirajo, drugi (sposobni?) pa ne. Ker so oni izvoljeni in demokratično dokazujejo, da je mladost norost, ker čez jarek skače kjer je...