Ko so se zbrani župani in podžupani ob seji regijskega sveta soočili s protestom strokovnjakov regijske razvojne agencije, ker naj bi - pomislite - znižali plačo direktorju na raven najvišje županske plače na Gorenjskem, ni šlo brez smeha. Ko je namreč eden iz sedme sile vprašal, kje pa je predsedujoči regijskega sveta t.j najbolje plačani župan t.j. župan Kranja t.j. Mohor Bogataj, so se nekateri na glas zasmejali ob ugotovitvi "ni ga". In ga ni bilo niti na seji mestnega sveta. In ga ni v času, ko potekajo ključni razpisi za 50 milijonov vreden projekt. In ga ni...
Ljudje se ob tem na občini muzajo, smejejo, zavijajo z očmi. Le zakaj? Župan je vendarle na dopustu kot vsak med nami. Ko je odšel na dopust takoj potem, ko je bil izvoljen, je odvetnik sestavil politično koalicijo. Ni prvič, da ga ni bilo na seji mestnega sveta, tako je pač planiral dopust. Le zakaj se potem smejejo vsi, ki ob različnih dogodkih doživljajo podžupane kot substitutke?
Lahko pa je razlog v izkušnji, ko je zraven. Ko je hotel navijače Triglava nagovoriti ob svojem obisku slavja (ni bil še nikdar na nobeni tekmi...), so začeli vzklikati "hočemo tribuno". In se je obrnil in zbežal z odra. Morda pa ga zato ni, morda zato tako pogosto manjka? Kajti, da ga ni bilo na dve, tri novinarske konference kamor je sam vabil, je tudi znano. Dopust mu seveda privoščimo, vsak si ga zasluži, garači še posebej.
No nekam je kljub vsemu moral priti. Na sodišče. Da pojasni sporno poravnavo. Ki jo je izpeljal, podpisal, uresničil sam. Jo je tudi zasnoval? Mnogi dvomijo: to bi bil pa le prehud napor tik po dopustu, kajne...