Ljudje imamo duše. No, ja: kakorkdo. Včasih je imela tudi nogometna žoga dva dela - usnjeno telo in gumijasto dušo, ki si jo lahko napihnil. Zdaj temu ni več tako.

Trma je odkrila kranjski športni škandal tega poletja. Pa kaj, saj gre samo za fuzbal. Kaj koga briga, če se v Triglavovi slačilnici fantje mlatijo med sabo! Se zgodi. To je življenje ipd. - razlag kolikor hočeš. Toda ta klub vodi mestni politik, mestni svetnik. V njegovem vodstvu so ugledni ljudje iz Domplana, Elektra Gorenjske, Gorenjske gradbene družbe, Avto hiše Vrtač, Zavarovalnice Triglav! Se vsi podpišejo pod to, kar se dogaja v klubu s 400 otroki, 20 trenerji? Se strinjajo? Molčijo? Ali pa njih tudi nič ne briga, kaj se dogaja pod vladavino Bena Fekonje? Ki mu je Ministrstvo za šolstvo in šport že sporočilo, da krši Zakon o športu, ker izvaja diskriminacijo in odloča, kdo je lahko član kluba?

Oprode predsednika kluba opravijo umazano delo: skrijejo nasilje. Nasilnik je žogobrcar, ki dobi opomin in brca naprej. Pretepeni fant odide, še kdo iz solidarnosti z njim. Ti fantje so pokazali Triglavu, kaj je njihova čast. Ne pustijo se tepsti s tihim "žegnom" športnega direktrja, predsednika. Raje odidejo z dvignjeno glavo.

Vsi ljudje (in Trmator to trikrat podčrta zase) grešimo. Če delamo, potem je napak še več. Treba jih je priznati in sprejeti kar je v današnji Sloveniji med avtoritetami vseh vrst redkost. Sprejeti kritiko (javno) in kritizirati (javno) z imenom in priimkom - to je moč. Kdor to zmore, ta se lahko sooči z napakami, ki jih je storil. Zato ne gre samo za fuzbal, gre za vzorec obnašanja.

Pomislite: malo po tem, ko je bil brez vzroka in ustrezne reakcije kluba tepen mlad fant v slačilnici članske ekipe, je z njimi rajal župan. Pa podžupanja. Pa svetnik = predsednik. Na majicah jim je pisalo "Verjamem". Matej Podplatnik jim ne verjame več. In še kdo zraven. Pravijo, da je nogomet zato tako priljubljen, ker odslikava naša življenja - zmage, poraze ipd. V Kranju to drži: stanje duha se je najbolje preslikalo v zgodbo, ki je ne objavljamo s ponosom. Pač pa z vero, da bo prispevala k nečemu boljšemu. Ker ima žoga še dušo, če je ljudje nimajo.