Smo varni? V Kranju in okolici? Povsod? Primer, ko banka "izkoristi" dejstvo, da deluje v nič kaj lepem in še manj varnem okolju socialne bombe v Stražišču, je poučen. Umaknili se bodo v nakupovalno središče - se bomo vsi? Bomo na koncu kar postavili šotore v nakupovalnih centrih kjer tako ali tako preživljamo vse več prostega časa in se zadržujemo kot včasih v središču mesta, pri prijateljih na kavici in podobno?
Vprašanje je zanimivo tudi zato, ker nam po drugi strani vsi zatrjujejo, da problemov ni. Da igle narkomanov v zdravstvenem domu ali knjižnici niso nič posebnega. Da je "spodbudno okolje" kranjske avtobusne postaje dejansko posetnica drugačnega Kranja kot ga želimo. Sosed tega lepega zbirališča je - policijska postaja! In banka naprej, da je krog sklenjen.
Roparjev pošte na Primskovem, poštarja v Žabnici, banke v Stražišču (dvakrat), bencinskega servisa na Primskovem (še) niso prijeli. Statistični podatki policije navadno prikažejo, da je vse v redu ali mejah normale ali ... ampak v oči vedno bodejo ekscesni pojavi. Dogodki, ki ljudi razburijo. Ki jim ne dajo občutka varnosti. Ki jih prepričujejo, da je treba ukrepati.
Ko so ukrepali pri knjižnici, jih je povozil župan. Podžupan eno, župan tretje. Nekako tako je z našo varnostjo. Kot z banko v Stražišču. Najbolj ugledno stanovalko Stražišča bo (če bo treba) na Savski otok v banko peljal varnostnik. Mi bomo šli peš.
11.aprila je bil napad na Trmo. Minili bodo štirje meseci od tega. Še smo živi. Smo tudi varni? Mi vsi in vsak zase? V banki, doma, na pošti, na cesti?