Pomislite: nekdo mora s pomočjo državnih organov stopiti na prste nekemu lokalnemu politiku, ki si dovoli preko svojega delovanja v civilni družbi oziroma športnem klubu odločati, kdo je lahko član tega kluba. In pri tem izkoriščati oblast in moč in poslušnost ljudi okoli sebe! Kajti ni samo predsednik bil tisti, ki je ravnal nezakonito, imel je polno podporo vodstva in članstva. Le kdo bi se izpostavljal za človeka, ki zopet nekaj tečnari, sebe tišči v ospredje, se krega in prepira?!

Leta 2011 je istega človeka skušala lustrirati politika+vrh nogometne organizacije. Preprosto: niso ga marali in so se odločili, da ga spodijo iz kluba. Ni jim uspelo, vsi so se potuhnili - pa čeprav gre danes za najbolj vplivne ljudi v državi. Leta 2012 je nek predsednik s priseskom v lokalni politiki skušal pozabiti, kdo mu je pokazal pot v nogomet in kdo mu je omogočil, da sedi na častni tribuni. Isti predsednik je najprej uvedel cenzuro spletne strani, da bi odstranil "motnjo". Nato je "pozabil" povabiti svojega predhodnika na dan, ko se je dal izvoliti. Drobne svinjarijice so prešle v veliko svinjarijo, ki se ji reče: članstvo kluba ni za vsakogar!? Danes je klofuta priletela okoli ušes, zvonko je odjeknila. Prav je tako, za taka sprevržena početja ni drugega zdravila. In pohvala pravni državi, da je odločila. Da je občanu, državljanu, članu omogočila pravno pot do iskanja zadoščenja.

Ne, ne, nič ne uživam v tem. Kot sem ob nogometni lustraciji dojel umazanijo zakulisja, tako sem ob boju za članstvo dojel, da sem odšel v pravem trenutku in na pravi način. Če bi me iz nogometa spodila Alenka Bratušek+Aleksander Čeferin in če bi me iz Triglava izločil Beno Fekonja, bi bilo vse moje delo in nedelo v tem športu zaman. Bil bi ničla. Bil bi tisto kar nisem nikdar bil in ne bom: lutka. Zato sem najbolj ponosen, da sem vsem tem (in mnogim drugim) lahko rekel ne. Na glas in v obraz. Jasno in glasno. Zato sem s ponosom član NK Triglav in imam rad kranjski, slovenski nogomet. Ker ta nogomet niso Fekonje in Čeferini in....Še dobro, da je tako!

Sem pa zadovoljen. In ponosen. Vsakomur lahko pogledam v obraz. Tega občutka ne more zamenjati nobena druga stvar, nobeno drugo zadovoljstvo. Triglav, v nove zmage. Trmasto, jasno!