Prejšnji ponedeljek so odpovedali slavnostne podpise projekta Gorki za 60 milijonov. Brez pojasnila. Se ni izšlo ali je v ozadju že kaj drugega? Niti ni pomembno, gre za protokolarno trkanje po prsih zaslužnih, ki jih bo toliko kot milijonov dolgov za davkoplačevalce.
A tedenski dogodek in glavni junaki sežejo do Mehike kjer v potu svojega obraza dela uradnica Živa Okorn, ki opravlja delo na daljavo. Kar je v svetu normalno, za kranjske uradnike pa prvi tak primer. Živi v letoviškem mestu in vnaprej opravi marsikaj. Vnaprej zato, ker so tam osem ali več ur časovno pred nami. Uradnica tako svoje delo opravi z naskokom, kot se reče. Pa ne samo to: opravlja nočno delo - torej je dosegljiva takrat, ko je pri nas uradni čas občine, tam pa (na primer) noč. Z njo sta se v zgodovino zapisala župan in direktor uprave kot človeka, ki razumeta moderen svet in njegov utrip. Pa saj nam oba delujeta malo na daljavo - prvi je občanom prijavil en naslov, živi pa na Selu pri Žirovnici, tudi drugi se odpelje domov v drugo občino. Nič narobe, da ne bo kaj narobe - tako pač je. Take mamo.
In tako mestna pravnica dela z drugega kontinenta, pred občino pa vsak dan naletite na prosjačenje, na "fehtarje". Simbolika? Niti ne. Tudi to je proizvod časov, ki jih živimo. Kranj je kljub temu živel normalno življenje kjer je deseti (10) poraz Triglava v prvi ligi izzvenel prav v tem duhu: smo že navajeni.
Žalostno mesto kjer je poraz običajna stvar.