Nagrade je mesto podelilo, a ubog estetski in še kakšen prikaz naše stvarnosti so table, obešene na mestni svetilki: to naj bi bilo "lepo", "oddolžitev pobratenim" ipd. Je pa tragična slika okusa mestne oblasti kjer na eni strani razstavljajo vrhunski umetniki, pred občinsko stavbo pa je na Slovenskem trgu nastal "kičeraj": dajmo tja kar se pač komu zdi. Pa kaj bi se sekirali mestni uradniki+župan: oni tako ali tako ne živijo v Kranju, doma je lepše...
Proračunska zgodba se bo še odvila, a za stare in dementne ni dovolj denarja za pomoč - med tem pa zidajo svoje zgradbe in poti brez proračunskega pokritja oziroma "z enostavnimi naročili"! Stari triki, ki stanejo desetine ali pa stotine tisoč evrov. V proračunu pa se potem vse skrije pod "urejanje brežin" in podobno. Pot na kolodvor je bivši župan odmaknil od svoje hiše, mi pa smo to plačali. Lepo? Zanj že...
Takih zgodb je veliko. V preteklem tednu bi kranjska oblast že morala dobiti okoljevarstveno dovoljenje za čistilno napravo, vredno 20 milijonov. Pa ga (še) ni. Podjetnik, ki ga je obljubljal, nas je že stal deset jurčkov, vsako odlašanje pa bo bržkone lahko poslabšalo optimizem ob projektu Gorki.
Optimizma ni več v športu. Triglav je zadnji ali pa ga nikjer ni. Mestni svetnik in predsednik kluba pa skriva številke o morebitnih dolgovih, izgubi, kreditih = finančnem poslovanju! Sedi v mestnem svetu in v klubu skriva podatke? No, ja: od naše politike smo vsega vajeni...
Za konec: Prešernovo gledališče si letos zasluži precej pohval. Če smo mu kdaj pripisovali provincialno pasivnost, letos s predstavami vzbujajo pozornost. Ne s spektakli, ne z bogatimi zasedbami - s pravim umetniškim pristopom. Prešernovo mesto ima prodorno gledališče. Čestitamo.